Novo poročilo o pripravljenosti Evropske unije, ki ga je za Evropsko komisijo pripravil nekdanji finski predsednik Sauli Niinistö, poziva prebivalce EU k proaktivnemu nabiranju zalog za nujne primere, kot so vojni konflikti ali naravne nesreče, poroča portal Newsweek. V luči pomanjkanja pripravljenosti EU na pandemijo COVID-19 in rusko agresijo na Ukrajino poročilo poudarja, da bi morala unija preiti iz odzivnega v proaktivno delovanje na področju civilne in vojaške pripravljenosti.
Poročilo državam članicam svetuje, naj gospodinjstvom priporočijo, da so v primeru izrednih razmer pripravljena na samooskrbo vsaj 72 ur. To pomeni vzpostavitev minimalnih zalog hrane, pijače, zdravil ter pripomočkov, kot sta baterijska svetilka in radio. Svetujejo tudi pripravo smernic o evakuacijah in dostopu do osnovnih storitev, poroča portal.
Krepitev pripravljenosti kot obramba pred nepredvidljivimi grožnjami
Medtem ko poročilo ne izpostavlja zgolj ruskih groženj, Rusijo označuje kot glavno varnostno tveganje za Evropo. Poudarja, da bi morebitna agresija na katerokoli državo članico EU vplivala na celotno unijo in njene temelje, saj sta ozemeljska celovitost in politična neodvisnost vsake članice neločljivo povezani s stabilnostjo bloka kot celote. Ob tem pa v poročilu opozorijo: "Nimamo jasnega načrta o tem, kaj bo EU storila v primeru oborožene agresije na državo članico''.
Poleg smernic za samooskrbo in nujne zaloge poročilo predlaga tudi, da bi morala EU nameniti najmanj 20 odstotkov svojega proračuna za krepitev varnosti in pripravljenosti na krize. Izpostavlja tudi potrebo po boljši izmenjavi obveščevalnih podatkov med državami članicami, kar bi izboljšalo odzivnost in zmanjšalo tveganja v primerih večjih groženj.
Kot poroča omenjen portal, je bilo 165 strani dolgo poročilo že predstavljeno predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen.
