E-skiroji postajajo priljubljeni v vseh evropskih mestih, število nesreč in poškodb z njimi pa se povečuje: v Nemčiji je bilo leta 2023 zabeleženih nekaj več kot 9000 nesreč, v Belgiji pa so nesreče z njimi celo bolj pogoste kot s kolesi. Tudi v Sloveniji statistika ni najbolj svetla: samo na območju Maribora se je število kršitev predpisov z e-skiroji med letoma 2020 in 2024 povišalo za več kot 20%.

Nepoenoteni standardi in nejasna statistika 

Čeprav ima večina evropskih držav predpisana pravila za e-skiroje, pa ta še niso poenotena na evropski ravni – razlike so tudi pri kategorizaciji.
V Sloveniji so e-skiroji do leta 2021 sodili med posebna prevozna sredstva, s spremenjeno zakonodajo so postali vozila lahke kategorije, v nekaterih drugih evropskih državah pa so hitrejši e-skiroji in skuterji kategorizirani kot mopedi. To med drugim otežuje primerjavo nesreč in prekrškov med državami, ker se isto vozilo statistično uvršča pod različne kategorije.
Evropski svet za prometno varnost (ETSC) zato zaostruje pravila na področju mikromobilnosti (tudi za e-skiroje) z namenom večje prometne varnosti in poenotenja pravil po vsej Evropi.

Kaj konkretno priporoča ETSC?

ETSC predlaga predvsem jasne tehnične zahteve, povezane z maksimalno hitrostjo in pospeškom, minimalnim zaviranjem ter zvočno in svetlobno opremljenostjo.
Ena od predvidenih novosti je tudi sistem samodejnega zaviranja, ki bi lahko preprečil ali vsaj omilil številne nesreče, a za e-skiroje za zdaj še ne deluje.

Evropska pravila za e-skiroje: razlike in novosti

Veliko evropskih držav je spremembe že uvedlo, ponekod pa so še v teku. 
A ta nova pravila so med državami precej različna: v Italiji je na primer čelada obvezna za vse, v Franciji le za mlajše od 14 let, v Španiji samo na določenih mestih, medtem ko je pri nas obvezno nošenje čelade do 18. leta.
Razlike so tudi pri omejitvah hitrosti in dovoljenih površinah za vožnjo e-skirojev: v Belgiji, Španiji in na Nizozemskem, pa tudi v Sloveniji je največja dovoljena hitrost 25 km/h. V italiji je hitrost omejena na 20 km/h, prepovedana pa je vožnja z e-skiroji po kolesarskih stezah. V Nemčiji se lahko po kolesarskih površinah vozimo samo z registriranimi skiroji.
Zanimiv primer je Slovaška, od koder prihaja predlog o omejitvi hitrosti hoje na pločnikih na 6 km/h. S tem ukrepom bi "omilili poškodbe trkov peščev z vozniki e-skirojev, skuterjev, koles in drugih malih motornih vozil in povečali varnost na pločnikih", poročajo slovaški mediji.
Novosti sta še obvezno zavarovanje in registracija, ki ju uvajajo v Italiji, Španiji, Nemčiji in na Nizozemskem.

Slovenija upošteva 8-letno Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa

Pri nas so pravila glede vožnje z e-skiroji sicer urejena, a si podobno kot drugod po Evropi "prizadevamo, da bo udeležba v cestnem prometu varnejša za vse", pojasnjujejo na Ministrstvu za infrastrukturo.
Pri tem upoštevamo Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030 (ReNPVCP23-20)  – gre za nacionalni program, ki je razdeljen na tri časovna obdobja (2023-2025, 2026-2028 in 2029-2030), vsako pa se osredotoča na eno področje: zakonodajo, infrastrukturo ter izobraževanje, usposabljanje in preventivo.

Kakšne spremembe lahko pričakujemo v naslednjih nekaj letih?

Od zakonskih sprememb je v načrtu dvig minimalne starosti voznikov e-skirojev na 15 let in uvedba obveznega usposabljanja za pridobitev vozniškega dovoljenja (po vzoru kolesarskega izpita).

Uradni organi (tudi občinski redarji) pa bodo kmalu imeli več pristojnosti za nadzorovanje v prometu, kar je zagotovo dobrodošlo. S tem se strinjajo tudi na Mestni občini Maribor, kjer povedo, da je za zdaj "nadzor vožnje z e-skiroji za mestne redarje otežen, saj nimajo pooblastil, kot jih ima Policija".

Dodajo: "Glede na to, da je vožnja v peš coni v MOM dovoljena, lahko redarji nadzirajo samo voznike, ki hitrosti ne prilagodijo pešcem. Lažje izvaja nadzor policija, ki lahko preverja tehnične karakteristike oziroma, ali je skiro predelan, da dosega večjo hitrost. Mestni redarji tega ne smejo. Prav tako lahko Policija uporabi ročne merilnike hitrosti - tudi za to redarji nimajo pooblastil".

Prav tako bo uvedeno obvezno zavarovanje odgovornosti, poenostavil se bo postopek odvzema vozil, vzpostavljene bodo enotne evidence poškodb.
Država načrtuje še prilagoditev voznih površin mikromobilnosti, poudarek bo na ureditvi varnih površin za e-skiroje.

Glede ozaveščanja z Ministrstva sporočajo, da je le-to že dobro razvito. Lep primer je projekt "Varno z e-skirojem" Agencije za varnost prometa (AVP).
A ker dodatno znanje nikoli ni odveč, lahko v prihodnjih letih pričakujemo še več izobraževanja mladih, strokovnih in vodstvenih kadrov v vrtcih in šolah. Nanašalo se bo na trajnostno mobilnost ter prometno varnost in bo postalo celo del učnih načrtov.