Evropska komisija je sporočila, da bi morala EU razviti zaloge zdravil, generatorjev in surovin, da bi se bolje pripravila na vojaško invazijo, pandemijo ali naravno nesrečo. Izvršni organ EU je v sredo med predstavitvijo prve strategije za kopičenje zalog tako dejal, da bi morale države članice razmisliti tudi o nujnih zalogah izdelkov za čiščenje vode, opreme za popravilo podmorskih kablov, dronov in mobilnih mostov za uporabo v konfliktih, poroča Guardian.

Pozvali države članice, naj si naredijo zalogo za 72 ur

Države EU so že na začetku letošnjega leta pozvali, naj si naredijo zaloge hrane, vode in osnovnih potrebščin za 72 ur, da bi lahko preživeli v primeru vojaškega napada, naravne nesreče, izpada električne energije ali večje industrijske nesreče. V okviru strategije pripravljenosti EU uradniki razmišljajo in svetujejo, kaj bi morale vlade kopičiti v zalogah in kako okrepiti pripravljenost na izredne zdravstvene razmere, kot so pandemija, odpornost na protimikrobna zdravila, kemične, jedrske ali biološke grožnje.

Njihovi načrti odražajo lekcije iz covid pandemije, ko so se države članice EU s težavo trudile zagotoviti vso nujno potrebno medicinsko in zaščitno opremo. Poudarjajo dobre prakse nekaterih držav EU – Finske, Estonije in Češke, ki so znane po kopičenju blaga.

Glede na strategijo bi morala EU redno posodabljati neizčrpne sezname bistvenega blaga, ki bi bili prilagojeni različnim krizam. Do naslednjega leta nameravajo ustanoviti center za kritične surovine, ki bi v večjih količinah takšno blago kupoval v imenu zainteresiranih podjetij ter organiziral zaloge. Do takrat bo EU prav tako imela pripravljen seznam zdravil in medicinskih tehnologij, ki bodo pri kopičenju in naročanju zalog prednostno obravnavane.

To niso več oddaljena tveganja

EU si prav tako prizadeva za razvoj sistema za spremljanje odpadnih voda, ki bi deloval kot nekakšen radar za zgodnje opozarjanje oziroma bi bil sposoben odkrivati nalezljive bolezni, preden bi se simptomi pojavili. Strokovnjaki za javno zdravje menijo, da je takšna rešitev tudi stroškovno učinkovita.

"Poznamo grožnje, s katerimi se soočamo ... hibridni napadi, izpadi električne energije, ekstremno vreme in širjenje bolezni. To niso več oddaljena tveganja. Zato pripravljenost premikamo s stranskih črt na prvo bojno črto naše obrambe," je situacijo komentirala komisarka EU za krizno upravljanje Hadja Lahbib.

Danska premierka Mette Frederiksen je v kontekstu pogovora o strategiji ponovila svoje stališče, da bi EU morala biti pripravljena na obrambo do leta 2030, saj "rusko vojaško oboroževanje pomeni, da bi lahko – v dveh do petih letih – predstavljala verodostojno vojaško grožnjo Evropi in Natu."