Ameriški in iranski pogajalci se prek regionalnih posrednikov pogovarjajo o 45-dnevnem premirju, ki bi lahko privedlo do konca vojne, danes poroča ameriški spletni portal Axios. Iranska tiskovna agencija Tasnim je poročanje Axiosa označila za poskus mešanja kart in pripravo koraka nazaj za ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Pri pogajanjih več posrednikov

Štirje viri iz ZDA, Izraela in regije, seznanjeni s pogovori, so za Axios povedali, da pogajanja potekajo prek pakistanskih, egiptovskih in turških posrednikov ter prek kratkih sporočil, ki si jih izmenjujeta Trumpov odposlanec Steve Witkoff in iranski zunanji minister Abas Aragči. Razpravljajo o pogojih za dvofazni sporazum.

V času premirja bi se pogovarjali o koncu vojne

Prva faza bi bila 45-dnevno premirje, med katerim bi se pogajali o koncu vojne. Prekinitev ognja bi lahko podaljšali, če bi bilo za pogovore potrebno več časa, je za Axios dejal eden od virov. Druga faza bi bil sporazum o končanju vojne. Kot so za Axios še povedali viri, posredniki menijo, da bi lahko ponovno popolno odprtje Hormuške ožine in rešitev vprašanja iranskega visoko obogatenega urana, kar zahtevajo ZDA, dosegli le s sporazumom o končanju vojne.

Bo Trump storil korak nazaj?

Iranska tiskovna agencija Tasnim je poročanje Axiosa, ki ga označujejo za medij izraelske obveščevalne agencije Mosad, opredelila kot poskus mešanja kart in pripravo Trumpovega koraka nazaj. Predsednik ZDA je sicer v soboto zagrozil Iranu in zapisal, da ima 48 ur časa za sklenitev dogovora o odprtju Hormuške ožine, sicer se bo nad njim razbesnel pekel. Pred tem je v petek napovedal, da bodo ZDA napadle iranske mostove in elektrarne. Iranu je dal čas do ponedeljka zvečer po ameriškem času oziroma do torka zjutraj po iranskem, da odpre ožino, v nasprotnem primeru pa mu zagrozil z uničenjem.

Podaljšan rok za odprtje Hormuške ožine

V nedeljo pa je na družbenem omrežju Truth Social rok Iranu za odprtje Hormuške ožine podaljšal še za 24 ur, do torka zvečer po ameriškem času oziroma do srede do 2. ure zjutraj po srednjeevropskem.

Ameriški predsednik, ki se po navedbah Tasnima zaveda trdne odločenosti Irana, da se odzove na vsako norost v zvezi z elektrarnami in drugo infrastrukturo, se verjetno skuša tretjič umakniti od te grožnje, tovrstne novice pa se morda širijo, da bi se pripravili na to možnost, poroča agencija.

Iran ni naklonjen začasnim premirjem

Ob tem izpostavlja, da je Iran večkrat poudaril, da ne sprejema začasnih premirij brez sporazuma o koncu konflikta. "Ameriško-sionistični sovražniki, ki so pod pritiskom vojne in zmedeni, nameravajo izkoristiti priložnost premirja, da se izvlečejo iz krize s strelivom in težkega strateškega položaja," poročanje Tasnima še povzema italijanska tiskovna agencija Ansa.

STA