Na lokalnih volitvah v Bosni in Hercegovini (BiH) je prišlo do velikih sprememb in presenečenj. Absolutni poraženec je Zveza neodvisnih socialdemokratov (Savez nezavisnih socialdemokrata – SNSD), stranka Milorada Dodika, ki je v prestolnici Republike Srbske (RS), Banjaluki bila na oblasti zadnjih 22 let. Dosedanjega župana Igorja Radojičića je s položaja »vrgel« 27-letni Draško Stanivuković.

Ob zmagi je, kot smo že poročali povedal, da je v Banjaluki po 22 letih zmagal človek in občanom obljubil svobodo.

SNSD izgubila oblast v dveh največjih občinah

Volitve v dveh največjih občinah Republike Srbske, Banjaluka in Bjeljina sta dobili opozicijski Stanivukovićeva Stranka demokratskega napredka (PDP – Partija demokratskog progresa ) in Srbska demokratska stranka (SDS). To za Dodikovo SNSD pomeni hud udarec, kajti zadnji dve desetletji so imeli absolutno prevlado. Županske mandate so sicer osvojili v 42 manjših občinah, vendar izgubili podporo v večjih mestih. Nekdanji predsednik vlade RS in aktualni član predsedstva BiH Dodik je po uradnih rezultatih povedal, da to ni majhen udarec in občanom Banjaluke očital, da niso bili pošteni do župana Igorja Radojičića, ki je po njegovih besedah za mesto naredil veliko. Radojičić je Stanivukoviću takoj po izvolitvi čestital prek Twitterja, ker je namreč v samoizolaciji zaradi okužbe s covidom-19.

Do sprememb je prišlo tudi v Sarajevu, kjer je stranka Bakirja Izetbegovića, Stranka demokratke akcije (SAD) izgubila volitve v treh od štirih občin v Sarajevu. Kot najverjetnejši župan Sarajeva se omenja izkušen bosanski politik, Bogić Bogičević.

Kdo je Draško Stanivuković?

Draško Stanivuković (1993) je zadnjih nekaj let širši javnosti poznan kot oster kritik Dodikove politike in borec za pravico in svobodo. Njegova politična ideologija temelji na nacionalnemu konservativizmu in evropskemu liberalizmu. Izhaja iz bogate družine in se je s politiko začel ukvarjati že kot študent, zaradi česar študija ekonomije še ni končal, ga pa namerava, pravi. Leta 2016 je postal najmlajši mestni svetnik v Banjaluki, dve leti kasneje pa bil izvoljen za poslanca v parlamentu Republike Srbske. Svojo politično kampanjo širi predsvem s pomočjo socialnih omrežij, kjer kritizira Dodikovo oblast.

Velikokrat je že bil zaradi svojih dejanj obravnavan s strani policije, kar je skrbno posnel in dokumentiral na socialnih omrežjih kot primer represije. Mnogi ga zato smatrajo za populista, ki igra žrtev, da bi pridobil volivce.

Velikokrat je že bil zaradi svojih dejanj obravnavan s strani policije, kar je skrbno posnel in dokumentiral na socialnih omrežjih kot primer represije. Mnogi ga zato smatrajo za populista, ki igra žrtev, da bi pridobil volivce.

Nekateri v njegove namere dvomijo tudi zaradi tega, ker izhaja iz bogate družine, v javnosti pa se bori za malega človeka. Morebitna njegova napaka je tudi poziranje pred četniško zastavo, zaradi česar so ga hrvaški politiki v BiH razglasili za srbskega nacionalista.

Zaradi kritike oblasti dobil klofuto 

Dejstvo je, da je celoten srbski del BiH (Republika Srbska op. p.) dobrih 20 zadnjih let pod absolutno vladavino SNSD, ki je v rokah držala vse zvode oblasti. Zaradi svoje ostre in odkrite kritike oblasti je bil Stanivuković velikokrat deležen tako verbalnega kot fizičnega nasilja. Pred slabim letom ga je notranji minister Dragan Lukač pred očmi javnosti udaril, predsednik Dodik pa ga grobo žalil.

Pravica za Davida

Za omenjenega Stanivukovića se je izven meja RS verjetno prvič slišalo ob protestih zaradi misteriozne smrti Davida Dragičevića. Nepojasnjena smrt 20-letnika je spomladi 2018 vzdolž regije sprožila val protestov, imenovanih pravica za Davida (pravda za Davida). Protestniki, med katerimi je bil tudi Stanivuković, so od oblasti zahtevali rezultate preiskave in krivce za smrt fatna, vendar so ostali brez odgovorov. Po trditvah očeta preminulega Davida in skupine podpornikov je bila za njegovo smrt kriva prav oblast, ki naj bi bila vpletena tudi v trgovino z drogo.

Padec diktatorja tudi v Črni Gori

V tem letu je to padec že drugega balkanskega političnega despota. Spomnimo, pred dobrima dvema mesecema je po trisedetih letih padel “večni” predsednik Črne Gore Milo Đukanović. Ljudje so se očitno naveličali praznih obljub, sovražne retorike in korupcije, ki jo oblast vsakodnevno izvaja. Sicer je na volitvah dobil največ odstotkov glasov (35 %), vendar ni uspel dobiti večine in sestaviti koalicije. Zanimivo je predvsem dejstvo, da je podobno kot srbski predsednik Vučić, ki opravlja funkcijo predsednika države kandidiral za predsednika vlade.

Najzaslužnejša za strmoglavljenje Đukanovića sta bodoči premier Zdravko Krivokapić in podpredsednik vlade ter minister za obrambo Dritan Abazović. Slednjega se v zadnjem tednu v medijih povezuje s Stanivukovićem v smislu mladih politikov, ki prinašajo spremembe.

Najzaslužnejša za strmoglavljenje Đukanovića sta bodoči premier Zdravko Krivokapić in podpredsednik vlade ter minister za obrambo Dritan Abazović. Slednjega se v zadnjem tednu v medijih povezuje s Stanivukovićem v smislu mladih politikov, ki prinašajo spremembe.

Tako je bilo moč v srbskih medijih zaslediti naslov Srbija nima Draška in Dritana in ju bo še dolgo čakala.

Obetavni črnogorski politik se je šolal tudi v Sloveniji

Dritan Abazović (1985) je Črnogorec albanskega porekla. Šolal se je v rodnem Ulcinju, nato pa odšel na študij politologije v Sarajevo, kjer je leta 2019 tudi doktoriral. Znanje politologije je izpopolnjeval še na Norveškem, v ZDA, Luksemburgu, Avstriji, Belgiji, Španiji in Sloveniji. V politiki je aktiven približno 10 let. Leta 2012 je bil eden od utemeljiteljev stranke Pozitivna Črna Gora, ki je takrat osvojila 7 mandatov v parlamentu in Abazović je postal najmlajši poslanec.

Leta 2014 je zapustil stranko in se leto dni kasneje pridružil novoustanovljenemu gibanju Združena reformna akcija (Ujedinjena reformska akcija – URA), katerega ideologija je socialni liberalizem in zelena politika. Na letošnjih parlamentarnih volitvah je nastopil v koaliciji še z dvema manjšima strankama v platformi pod imenom Črno na belo. Osvojili so 4 mandate od 81, a bodo v vladni koaliciji igrali veliko vlogo.

Kolona mladih obetavnih politikov vse daljša

Abazović in Stanivuković sta le dva od mladih obetavnih politikov, ki ju je prinesel južni veter spremeb. Iz svetovne politike lahko kot »mlade nade« štejemo tudi avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza, ki šteje 34 let in ameriško najmajšo kongresnico, enaitridesetletno Alexandrio Ocasio-Cortez, ki je postala nova ikona demokratov. Nekoč je tak potencial v Sloveniji imel tudi koordinator Levice, Luka Mesec, na Hrvaškem pa denimo kontroverzni politik Ivan Pernar in satirični polpolitik Dario Juričan.