Nemčija naj bi tako v prihodnje postala prva država, ki bo prepovedala masovno mletje piščancev v perutninski industriji, je vlada sporočila po odobritvi predloga zakona, s katerim bi se končala sporna praksa.

V EU že nekaj let poteka javna razprava o etičnosti usmrtitve komaj en dan starih piščancev pri proizvodnji jajc, kar je sicer veljaven način usmrtitve, skladen z evropsko zakonodajo. Številne države članice želijo usmrtitev “odvečnih” piščancev uvrstiti med prioritetne teme pri snovanju nove zakonodaje na ravni EU, obenem pa veliko pozornosti namenjajo iskanju alternativ tovrstnih usmrtitev.

Vsako leto v Nemčiji usmrtijo na desetine milijonov moških piščancev

Masovno mletje moških piščancev je običajna praksa v industrializiranem kmetovanju po vsem svetu. V številnih perutninskih podjetjih so kmalu po izvalitvi moški piščanci ločeni od samic, nato pa jih usmrtijo s plinom ali zmeljejo v hitrih mlinčkih.

Moški piščanci so namreč v perutninski panogi označeni kot “višek”, saj ne valijo jajc in rastejo počasneje. Statistike kažejo, da samo v Nemčiji vsako leto umre približno 45 milijonov moških piščancev.

Moški piščanci so namreč v perutninski panogi označeni kot “višek”, saj ne valijo jajc in rastejo počasneje. Statistike kažejo, da samo v Nemčiji vsako leto umre približno 45 milijonov moških piščancev.

Kraljevsko združenje za preprečevanje krutosti nad živalmi (RSPCA) s sedežem v Veliki Britaniji zagovarja stališče, da lahko mletje dejansko štejemo za bolj humano kot plin, saj ob pravilnem izvajanju piščance usmrti v sekundi, dušenje pa lahko traja dve minuti.

Kraljevsko združenje za preprečevanje krutosti nad živalmi (RSPCA) s sedežem v Veliki Britaniji zagovarja stališče, da lahko mletje dejansko štejemo za bolj humano kot za plin, saj ob pravilnem izvajanju piščance usmrti v sekundi, dušenje pa lahko traja dve minuti.

Masovno mletje moških piščancev že dolgo odmeva med aktivisti za zaščito živali, ki trdijo, da je ta praksa neetična. Organizacije, ki si prizadevajo za dobrobit živali, vodijo kampanje za prenehanje sporne prakse, vendar so se številni kmetje pritoževali, da ni nobene praktične, cenovno ugodne in popolnoma nekrute alternative.

V teku raziskav pa so tudi drugi načini ločevanja piščancev, med njimi selekcija nesnic na način, da bi bilo mogoče peteline rediti za meso, selekcija nesnic, ki bi valile manj moških jajc, genska modifikacija nesnic, da bi valile jajca z mrtvimi moškimi embrii in podobno.

Četudi te obstajajo, pa med njimi še nobena ni na voljo za komercialne namene. Eden izmed postopkov, ki bi lahko obveljal v prihodnosti, je genetska modifikacija, s katero bi spol določili že pri jajcih in bi tako jajca moških piščancev zavrgli že pred inkubacijo, s tem pa bi prekinili usmrtitev živih živali. V teku raziskav pa so tudi druge metode, med njimi selekcija nesnic na način, da bi bilo mogoče peteline rediti za meso, selekcija nesnic, ki bi valile manj moških jajc, genska modifikacija nesnic, da bi valile jajca z mrtvimi moškimi embrii in podobno.

Nekatera prehrambena podjetja že uvedla spremembe

Znanstveniki v številnih državah poskušajo najti rešitev. Po letih raziskav in milijonih državnih sredstev je nemško podjetje Seleggt še pred nedavno uveljavitvijo zakona začelo prodajati prva jajca “no kill” na trgu. Razvili so neinvaziven način določanja spola piščančjega zarodka približno sedem dni po oploditvi z ekstrahiranjem tekočine in odkrivanjem hormonov. Omenjena metoda omogoča, da samice dosežejo popolno zrelost, moške pa zavržejo pred izvalitvijo – tako da jih spremenijo v visokokakovostno krmo za živali.

Razvili so neinvaziven način določanja spola piščančjega zarodka približno sedem dni po oploditvi z ekstrahiranjem tekočine in odkrivanjem hormonov. Omenjena metoda omogoča, da samice dosežejo popolno zrelost, moške pa zavržejo pred izvalitvijo – tako da jih spremenijo v visokokakovostno krmo za živali.

Jajca z oznako Respeggt so trenutno na voljo v več kot 200 trgovinah v Nemčiji, v podjetju pa upajo, da bo tehnologija kmalu bolj razširjena.

V alternative smo vložili milijone evrov, da bi na nemških tleh povezali dobro počutje živali in gospodarsko učinkovitost.

“V alternative smo vložili milijone evrov, da bi na nemških tleh povezali dobro počutje živali in gospodarsko učinkovitost,” je poudarila nemška kmetijska ministrica Julia Klöckner. Obenem je opozorila, da bi bila Nemčija “prva na svetu”, ki bi nadaljevala z iskanjem alternativ v prehrambeni industriji, saj bi tako zmanjšali trpljenje živali, in dejala, da želi država “določiti tempo in biti vzor” drugim.

Večletna pot do sprejetja zakona

Toda pot do sprejetja zakona, ki bo v prihodnje prepovedoval mletje živih piščancev, je trajala več let. Direktiva EU iz leta 2009 je omenjeno prakso dovoljevala, v kolikor je mletje povzročilo “takojšnjo” smrt piščancev, mlajših od 72 ur.

Leta 2013 so po prizadevanjih organizacij za bolj humano življenje živali v prehrambeni industriji v deželi Severno Porenje-Vestfalija vendarle izdali odlok, s katerim je bilo valilnicam prepovedano usmrčevati piščance. V prvem odstavku nemškega zakona o zaščiti živali nameč piše: “Nihče ne sme povzročiti bolečine, trpljenja ali škode živalim brez razumnega razloga”. Po sprejetju odloka sta se nemudoma pritožili dve valilnici jajc v državi.

Časovnica sprejetja zakona:

  • 2009 EU direktiva mletje dovoli
  • 2013 dežela Severno Porenje – Vestfalija izda odlok o prepovedi mletja
  • 2019 višje sodišče dovoli prakso, dokler ne bodo uvedene alternative, ki bi jo nadomestile
  • 2021 nemška vlada sprejme zakon, ki mletje prepoveduje

Primer je takrat prišel tudi pred nižje sodišče, kjer so presodili, da je bilo pobijanje za proizvodnjo hrane vendarle “razumen” razlog, ki je privedel do razprav na višjem sodišču. Nemška kmetijska ministrica Julia Klöckner je to prakso označila za “etično nesprejemljivo” in pozvala k njeni prepovedi.

Junija leta 2019 je višje sodišče v Leipzigu vendarle odločilo, da bo praksa sicer ostala dovoljena, a le dokler ne bodo uvedene alternativne metode določanja spola v jajcih.

Evropska zagovorniška skupina Foodwatch je takratno potezo kritizirala, saj naj bi bile poleg mletja potrebne številne spremembe v celotni prehrambeni industriji, ki je do živali na številnih nivojih nehumana. “Če se konča le kruta praksa pobijanja piščancev v Nemčiji, to ne bo spremenilo ničesar o neznosnem trpljenju kokoši nesnic,” je takrat dejal Martin Rücker, izvršni direktor Foodwatch.

Evropska zagovorniška skupina Foodwatch je takratno potezo kritizirala, saj naj bi bile poleg mletja potrebne številne spremembe v celotni prehrambeni industriji, ki je do živali na številnih nivojih nehumana. “Če se konča le kruta praksa pobijanja piščancev v Nemčiji, to ne bo spremenilo ničesar o neznosnem trpljenju kokoši nesnic,” je takrat dejal Martin Rücker, izvršni direktor Foodwatch.

V nemškem združenju perutnine pa so dejali, da sicer pozdravljajo postopno opuščanje izločanja piščancev, vendar naj bi po njihovem mnenju osnutek zakona vseboval “resne pomanjkljivosti”, vključno s tem, da se tak način pridelovanja hrane ne bo uporabljal nikjer drugje v Evropi, kar pa bo zanje na evropskem trgu pomenilo nekonkurenčnost. 

Tudi v nemškem združenju perutnine (Zentralverband der Deutschen Geflügelwirtschaft) so takrat dejali, da sicer pozdravljajo postopno opuščanje mletja piščancev, vendar naj bi po njihovem mnenju osnutek zakona vseboval “resne pomanjkljivosti”, vključno s tem, da se tak način pridelovanja hrane ne bo uporabljal nikjer drugje v Evropi, kar pa bo zanje na evropskem trgu pomenilo nekonkurenčnost. Postopki določanja spola še pred izvalitvijo bi za pridelovalce hrane pomenili veliko več stroškov kot usmrtitev živih piščancev, s tem pa bi se zvišala tudi cena končnih prehrambenih izdelkov.

Za dobrobit živali tudi več evropskih držav

Osnutek zakona, ki ga je tako pred nedavnim sprejel nemški kabinet, predvideva prepoved množičnega ubijanja piščancev od leta 2022, kar je “pomemben korak naprej na področju dobrega počutja živali”, je izjavila kmetijska ministrica Klöcknerjeva. Zakonodajo mora nato potrditi nemški parlament.

V boj proti krutim praksam prehrambene industrije pa so stopile tudi druge države. Nemčija in Francija sta se namreč januarja lani zavezali, da bosta skupaj do konca leta 2021 ukinili masovno mletje piščancev. Francoski kmetijski minister Didier Guillaume se je tako po vzoru Nemčije zavezal k prepovedi prakse v Franciji od konca leta 2021. Švica je lani prepovedala drobljenje živih piščancev, vendar še vedno dovoljuje usmrtitev s plinom. 

Od leta 2024 pa bo osnutek zakona od rejcev perutnine zahteval tudi uporabo metod, ki delujejo v zgodnejši fazi inkubacijskega postopka, s čimer se prepreči bolečina pri neizleženih zarodkih.

V boj proti krutim praksam prehrambene industrije so stopile tudi druge države. Nemčija in Francija sta se namreč januarja lani zavezali, da bosta skupaj do konca leta 2021 ukinili masovno mletje piščancev. Francoski kmetijski minister Didier Guillaume se je tako po vzoru Nemčije zavezal k prepovedi prakse v Franciji od konca leta 2021. Švica je lani prepovedala mletje živih piščancev, vendar še vedno dovoljuje usmrtitev s plinom.

Sporna praksa tudi pri nas

Kaj pa Slovenija? Mletje živih, pravkar izvaljenih moških piščancev je v Sloveniji redna praksa živilske industrije, poslužujejo se ga v številnih prehrambenih obratih. V Perutnini Ptuj, enem največjih proizvajalcev perutninskega mesa in izdelkov iz perutninskega mesa pri nas, pa sprva vhlevijo vse piščance, ne glede na njihov spol.

Obenem so tudi pri nas velike težnje aktivistov za pravice živali, da bi se sporna praksa prenehala in bi jo nadomestila bolj živalim prijazna.

Z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pojasnjujejo, da pri valjenju piščancev za pridobivanje mesa določen del en dan starih piščancev ni primeren za nadaljnjo proizvodnjo (približno 1 – 2 % dan starih piščancev), ker so izvaljene živali slabo vitalne ali se izvalijo z anomalijami, ki preprečujejo normalen razvoj. Pri teh živalih je usmrtitev najbolj humana možnost, saj bi v nadaljnji reji prišlo do trpljenja. Pri valjenju za proizvodnjo jedilnih jajc za nadaljnjo proizvodnjo ni primerna približno polovica izvaljenih živali, saj so to samčki (petelini), katerih nadaljnja reja ni ekonomska. Odvečni enodnevni piščanci se takoj po izvalitvi usmrtijo na predpisan način.

Pri valjenju za proizvodnjo jedilnih jajc za nadaljnjo proizvodnjo ni primerna približno polovica izvaljenih živali, saj so to samčki (petelini), katerih nadaljnja reja ni ekonomska. Odvečni enodnevni piščanci se takoj po izvalitvi usmrtijo na predpisan način.

“Poleg izvaljenih enodnevnih piščancev je potrebno ustrezno obdelati tudi t.i. valilniški ostanek. Zarodek namreč pri valjenju predre notranjo mehko jajčno ovojnico, ki meji na zračni prostor, že do dva dni pred izvalitvijo in iz alantoisnega preide na pljučno dihanje. Samo lomljenje lupine traja eno uro,” pojasnjujejo na Ministrstvu.

Če zarodek torej ne prebije notranje lupine, se v jajcu zaduši. Vsi tisti zarodki, ki predrejo notranjo lupino, vendar se ne izvalijo, se morajo po pobiranju izvaljenih piščancev usmrtiti na human način. Delež takih zarodkov lahko predstavlja do 30% vseh ne izvaljenih jajc. Tudi te živali je potrebno na human in predpisan način usmrtiti. Najprimernejši način obdelave valilniškega ostanka je, kot pojasnjujejo na ministrstvu, uporaba naprave za mletje.

Če zarodek torej ne prebije notranje lupine, se v jajcu zaduši. Vsi tisti zarodki, ki predrejo notranjo lupino, vendar se ne izvalijo, se morajo po pobiranju izvaljenih piščancev usmrtiti na human način. Delež takih zarodkov lahko predstavlja do 30% vseh ne izvaljenih jajc. Tudi te živali je potrebno na human in predpisan način usmrtiti. Najprimernejši način obdelave valilniškega ostanka je, kot pojasnjujejo na ministrstvu, uporaba naprave za mletje. 

Z napravo za mletje obdelan valilniški ostanek in zmleti odvečni enodnevni piščanci se odstranjujejo skladno s predpisi o živalskih stranskih proizvodih in se ne uporabljajo za nadaljnjo predelavo.

Zaenkrat brez spremembe zakonodaje

Zakon o zaščiti živali (Ur.l.RS 38/13, UPB-3) določa v 26. členu v katerih primerih se lahko žival usmrti in v 17. točki določa, da je usmrtitev živali dovoljena, če je izvedena zaradi odstranjevanja odvečnih enodnevnih piščancev in zarodkov v jajcih. Glede dovoljenih načinov usmrtitve zakon v drugem odstavku 26. člena navaja Uredbo Sveta (ES) št. 1099/2009 z dne 24. septembra 2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi. Uredba velja in se neposredno uporablja v vsej EU.

 Kot primeren način usmrtitve za piščance stare do 72 ur in valilniški ostanek je navedeno tudi mletje, ki v skladu z znanstvenimi priporočili EFSE velja za učinkovito metodo, ki usmrti v trenutku, v nasprotju z izpostavitvijo plinom (npr. CO2), pri katerih pride v določenem času najprej do izgube zavesti in šele nato do smrti.

“Uredba v 4. členu zakona določa, da se živali usmrtijo šele potem, ko so bile omamljenje v skladu z metodami in posebnimi zahtevami, povezanimi z uporabo teh metod. Izguba zavesti in občutljivosti traja do smrti živali. Kot primeren način usmrtitve za piščance stare do 72 ur in valilniški ostanek je navedeno tudi mletje, ki v skladu z znanstvenimi priporočili EFSE velja za učinkovito metodo, saj usmrti v trenutku, v nasprotju z izpostavitvijo plinom (npr. CO2), pri katerih pride v določenem času najprej do izgube zavesti in šele nato do smrti,” navajajo na ministrstvu.

Trenutno niso na voljo bolj humane alternative usmrtitvi odvečnih enodnevnih piščancev pri proizvodnji piščančjega mesa in jedilnih jajc ki bi bile izvedljive v komercialnih pogojih. Zato v kratkem ne predvidevamo sprememb nacionalne oziroma evropske zakonodaje v zvezi z omenjeno prakso.

Obenem poudarjajo, da so raziskave namreč pokazale tudi, da je lahko izpostavljanje plinu za žival zelo neprijetno, dokler ne izgubi zavesti (kar lahko traja več kot le nekaj sekund, kolikor je potrebno za usmrtitev z mlinčkom).

“Trenutno niso na voljo bolj humane alternative usmrtitvi odvečnih enodnevnih piščancev pri proizvodnji piščančjega mesa in jedilnih jajc ki bi bile izvedljive v komercialnih pogojih. Zato v kratkem ne predvidevamo sprememb nacionalne oziroma evropske zakonodaje v zvezi z omenjeno prakso,” še pojasnjujejo na ministrstvu.