Več desettisočglava množica, ki se je zbirala na protestih, je bila za nemške policiste sprva precejšen izziv z vidika varnosti, a so spoštovali njihovo pravico do izražanja nesoglasja z aktualno politiko, Querdenken pa je nato postal nekakšna stalnica nemškega političnega parketa. A ni bilo vedno tako.

V boj za temeljne človekove pravice

Ko so z gibanjem začeli v juniju, je bila nemška javnost ogorčena in presenečena hkrati nad številnimi podporniki Querdenken in hkrati nasprotniki vladnih ukrepov v času koronakrize. Gibanje se je do danes razširilo v več kot 50 nemških mest, med ključnimi cilji, za katere si tako ali drugače prizadevajo, so pravica do mnenja, izražanja in združevanja, kot jih narekuje nemška ustava.

Gibanje se je do danes razširilo v več kot 50 nemških mest, med ključnimi cilji, za katere si tako ali drugače prizadevajo, so pravica do mnenja, izražanja in združevanja, kot jih narekuje nemška ustava.

Gibanje pa je sicer od miroljubnih razglašanj temeljnih pravic poseglo tudi po nekoliko bolj agresivnem pristopu. »Na protestih se vedno znova srečujemo z vročekrvnimi protestniki,« je opozoril Martin Pallgen, predstavnik berlinskega notranjega ministrstva za agencijo DPA. »Nasprotniki ukrepov proti covid-19 predvsem verbalno veliko bolj agresivno komunicirajo s policisti, zagovorniki omenjenih ukrepov in predstavniki medijev,« je povedal Pallgen.

Pripadniki QAnon, družine z otroki, celo sorodniki predsednika

Gibanje izvira iz Stuttgarta, ko se je sprva petdeset podobno mislečih oklicalo za Querdenken 711, kar nakazuje na njihov drugačen pristop do aktualnih razmer, številka 711 pa je sicer stacionarna telefonska številka Stuttgarta (0711). Pripadniki gibanja, ki ima do danes več kot 16.000 podpornikov na družbenem omrežju Facebook, med seboj komunicirajo prek aplikacije Telegram, povezuje pa jih prepričanje, da ukrepi, ki so bili sprejeti za zajezitev širjenja covid-19, strogo posegajo v temeljne človekove pravice in svoboščine, obenem pa so v neskladju z nemško ustavo.

Gibanje izvira iz Stuttgarta, ko se je sprva petdeset podobno mislečih oklicalo za Querdenken 711, kar nakazuje na njihov drugačen pristop do aktualnih razmer, številka 711 pa je sicer stacionarna telefonska številka Stuttgarta (0711).

Protestnike med drugim podpira tudi Robert F. Kennedy mlajši, sin nekdanjega demokratskega predsednika Kennedyja, ki se v svojih kampanjah sicer zavzema za nasprotovanje cepljenju, obenem pa tudi predsednikov nečak, ki se je tudi sam udeležil protestov Querdenken v Berlinu. Kennedy je množico nagovoril, kot je to po njegovih besedah storil tudi njegov stric leta 1963, na tak način pa se ostro zavzel za boj proti totalitarističnim režimom, ki naj bi poleg državnega nadzora in 5G omrežja spet prežal na Berlin.

Foto: Clemens Bilan /EPA-EFE/Shutterstock

Protestnike med drugim podpira tudi Robert F. Kennedy Jr., sin nekdanjega demokratskega predsednika Kennedyja, ki se v svojih kampanjah sicer zavzema za nasprotovanje cepljenju, obenem pa tudi predsednikov nečak, ki se je tudi sam udeležil protestov Querdenken v Berlinu.

Na veliko fotografijah je bilo mogoče prepoznati tudi pripadnike gibanja QAnon, ki podpirajo različne teorije zarot, med katerimi je ena najodmevnejših tudi ta, da je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump skrivni rešitelj, ki se bo zoperstavil elitam satanističnih pedofilov, ki med drugim delujejo na vladah, v gospodarstvu in medijih. Na shodu so v ta namen nosili majice in transparente.

Med protestniki Querdenken so večkrat opažene cele družine z otroki, ki imajo po njihovem mnenju pravico do protesta. Stefan, 43-letni prebivalec Berlina, je za agencijo AFP pojasnil, da »ni simpatizer skrajne desnice, ampak je prišel le braniti svoje temeljne človekove pravice«.

Gibanje, ki se za mnoge nagiba pretirano v desno

Tudi sicer pa je v nemški javnosti gibanje Querdenken označeno kot skrajno desničarsko, medtem ko jih nekateri preprosto imenujejo zagovornike nekakšne teorije zarote, ki zanikajo obstoj koronavirusa kot takega nasploh. Na protestih se je vedno namreč pojavila tudi nasprotujoča skupina pripadnikom “querdenkerjem”, ki so vzklikali, da so med njimi fašisti in nacisti.

Na čelu gibanja in idejni oče “neobičajno mislečih” je računalniški znanstvenik Michael Ballweg, ki zase med drugim trdi, da je družinski človek in ljubitelj živali, obenem pa zagovarja idejo, da na shodih ni mesto za skrajno desničarske ali fašistične ideje. Zase sicer priča dejstvo, da se Ballweg, ki je na shodih množico večkrat nagovoril, nikoli ni opredelil do desničarjev, ki so se med drugim udeležili protestov Querdenken.

Zase sicer priča dejstvo, da se Ballweg, ki je na shodih množico večkrat nagovoril, nikoli ni opredelil do desničarjev, ki so se med drugim udeležili protestov Querdenken.

Sicer pa se je večina podpornikov gibanja namreč na protestih izkazala kot slabo podučenih glede virusa samega, a obenem paradoksalno nezaupljiva do vladnih dejanj. Nazadnje so se anomalije gibanja, ki se deklarira kot nekakšna demokratično usmerjena zaveza, pokazale 1. avgusta letos na enem največjih protestov, v katerem je Querdenken sodeloval, v Berlinu. Sprva je bil protest prepovedan, a so ga kasneje sicer odobrili z opozorili, da morajo protestniki kljub nasprotujočim mnenjem vendarle spoštovati ukrepe za omejitev covid-19.

Po ocenah se je shoda udeležilo okrog 38.000 ljudi, ki niso spoštovali varnostne razdalje, v policiste pa so metali kamenje, steklenice in pirotehnična sredstva, ti pa so množico razgnali šele po uporabi vodnega topa.

Foto: AFP

Po ocenah se je shoda udeležilo okrog 38.000 ljudi, ki niso spoštovali varnostne razdalje, v policiste pa so metali kamenje, steklenice in pirotehnična sredstva, ti pa so množico razgnali šele po uporabi vodnega topa. Peščica protestnikov, med katerimi je bilo tudi nekaj pripadnikov skrajne desničarske skupine Reichsbürger, ki so nosili zastave nekdanjega nemškega cesarstva. Z namenom zavzetja nemškega Reichstaga so prodli skozi policijsko obrambo in se povzpeli na stopnice parlamenta, vendar so jih tam policisti ustavili.

Kljub manjši medijski histeriji in številnim negativnim odzivom na dejanje, ki je sledila incidentu, se je gibanje sicer razcepilo, sledili pa so redni manjši shodi po državi, večkrat organizirani s strani separatističnih skupin, kot pa pripadnikov Querdenken samih. Zadnji protest so v Berlinu organizirali prejšnji teden, večji odmeven protest pa skupina že napoveduje na silvestrovo, 31. decembra letos.