Pomena geotermalne energije, torej toplote, ki nastaja in je shranjena v notranjosti zemlje, na površje pa prihaja v obliki tople vode ali pare, se v Benediktu že vrsto let dobro zavedajo. Leta 2004 so v neposredni bližini sedanjega vrtca zvrtali vrtino, globoko 1857 metrov, s temperaturo vode na ustju 75 stopinj Celzija, njen pretok, tako imenovani samoizliv (brez dodatnega pritiska), pa je znašal 15 litrov na sekundo. Vrtina je imela status raziskovalne vrtine, nekaj časa so s toplo vodo iz vrtine ogrevali športno dvorano, osnovno šolo, vrtec in občinsko stavbo. Po poteku statusa bi bilo potrebno pridobiti koncesijo za njeno uporabo. Ker pa je koncesnina takrat predstavljala višji strošek kot strošek ogrevanja na kurilno olje, se občina ni odločila za pridobitev koncesije in je vrtino zaprla. Zaprta je še danes in se ne uporablja.
Širši javnosti so znani načrti o tem, da vrtina predstavlja osnovo za načrtovano termalno kopališče v Benediktu. Za ta projekt si je zelo prizadeval že nekdanji župan Milan Gumzar, ki je poskrbel, da je občina zgradila geotermalno vrtino in investirala v infrastrukturo do načrtovanega kompleksa. Zaradi gospodarske krize tedanji investitor ni bil sposoben izpeljati projekta, ki je kasneje pristal na slabi banki. Od DUTB-ja je pred leti osem hektarjev veliko zemljišče odkupilo podjetje Beneco iz Maribora.
Mag. Milan Repič: Iščemo odgovor na vprašanje, ali je vrtina primerna za pridobivanje električne energije ali celo za ogrevanje pokritih površin za pridelavo hrane
Sedanji župan mag. Milan Repič nadaljuje delo svojega predhodnika, pomemben korak najprej pa bi predstavljala uvrstitev geotermalne energije med obnovljive vire energije, za kar si med drugim zelo prizadeva poslanec Franc Breznik.
Benediški župan ob tem doda, da intenzivno iščejo možnosti, da bi geotermalno energijo lahko uporabljali še v druge namene: »Načrti za koriščenje so veliki. Na občini se trudimo in iščemo zainteresirane investitorje, ki bi izvedli potrebne študije, s katerimi bi prišli do jasnih odgovor na vprašanja: ali je vrtina primerna za izkoriščanje za pridobivanje električne energije? Ali jo je potrebno poglobiti? Iščemo tudi rešitve, da bi jo uporabili za ogrevanje pokritih površin za pridelavo hrane. Nenazadnje pa še vedno upamo, da bo podjetju Beneco uspelo pridobiti investitorja za izgradnjo term.«
Na Islandiji je temperatura vode, ki jo pridobivajo iz vrtin, bistveno višja kot pri nas
Igor Barton, podžupan občine Benedikt, se je med 24. in 29. oktobrom mudil na Islandiji, kjer si je v okviru študijskega obiska ogledal dobre prakse s področja koriščenja geotermalne energije in praktične primere rabe. Obiska se je udeležil na povabilo Geološkega zavoda Slovenije v sklopu projekta INFO-GEOTHERMAL, katerega članica je tudi občina Benedikt. Kot nam je povedal, je bil obisk za predstavnike občin, ki že imajo izkušnje z geotermalno energijo, razdeljen v dva dela. Prvi je bil izobraževalni s predavanji in delavnicami na temo izkoriščanja geotermalne energije in njenih potencialov, drugi pa je bil namenjen obiskom in predstavitvam dejanskih objektov, ki na osnovi koriščenja geotermalne energije zagotavljajo električno energijo za potrebe Reykjavika ali ga oskrbujejo s toplo vodo, tako za potrebe sanitarne vode kot za potrebe ogrevanja.
“Obiskali smo tudi proizvodno enoto, kjer iz geotermalne vode odvzemajo in proizvajajo čisti ogljikov dioksid (CO2). Prav zanimivo je, da si nismo ogledali nobenih term, čeprav bi najverjetneje večina to pričakovala. Spoznali smo praktične primere sistemov učinkovite rabe geotermije na Islandiji z ogledom njihovih sistemov daljinskega ogrevanja, geotermalnih elektrarn ter rastlinjakov, ki uporabljajo geotermalno energijo. Obenem smo obisk izkoristili za mreženje in navezavo stikov s strokovnjaki, ki delujejo na tem področju, in so priznani po celem svetu. Zakaj Islandija? Zaradi njihovih številnih izkušenj in dolge zgodovine koriščenja geotermalne energije,” nam je povedal Barton.
Z geotermalnimi vrtinami imajo na Islandiji več kot 100-letne izkušnje. Na vprašanje, koliko vrtin imajo, je težko odgovoriti, saj vedno znova vrtajo nove in nove ter na ta način povečujejo kapacitete posameznim sistemom, kar je, glede na to, da se potrebe povečujejo tako na področju porabe sanitarne vode, ogrevanja kot tudi na področju električne energije, zelo smiselno. Kot razlaga Barton, se Islandci v sodelovanju z akademskimi sferami ves čas odločajo za pilotne projekte, v okviru katerih preizkušajo nove zmožnosti uporabe geotermalne energije (pridelava eksotičnega sadja, hrane skozi vse leto, …). “Ob tem pa pozorno spremljajo, kaj se dogaja z nivojem zalog vroče vode. V zadnjem času delajo tudi na sistemu tako imenovanih povratnih vrtin, kljub drugačni strukturi tal, kar jim omogoča, da se voda s površja lažje sama vrne nazaj v globino. Temperatura vode, ki jo dobivajo iz svojih vrtin, je bistveno višja kot pri nas. Ponavadi gre za vrednosti od 120 do 350 stopinj Celzija, kar je pod tem nivojem, uporabijo neposredno na toplotnih izmenjevalcih za ogrevanje sanitarne vode, katere zgornja meja temperature znaša 80 stopinj Celzija. Temperatura vode na površju pa je tudi tisti glavni dejavnik, kjer se razlikujemo. Kot vemo, imamo pri nas večinoma vrtine, ki dosegajo maksimalno 80 stopinj Celzija. Razlika je tudi v strukturi tal, saj vemo, da je Islandija vulkanskega izvora, torej imajo višje temperature na manjših globinah, prav tako pa vulkanska struktura dopušča vračanje vode po tako imenovani naravni poti nazaj, medtem ko pri nas to skorajda ni mogoče brez povratnih vrtin.”
In katere dobre prakse, videne na Islandiji, bi bilo mogoče prenesti v Slovenijo, konkretno v Benedikt? “Kot sem že uvodoma omenil, nismo obiskali nobenih term, čeprav to ne pomeni, da jih nimajo. Koriščenja geotermalne energije namreč ne povezujejo eksplicitno s termami, kot je bila to praksa v preteklosti pri nas. Res je, da se tudi pri nas zadnje čase več omenja tako imenovano kaskadno izkoriščanje geotermalne energije. Praks z Islandije ne moremo prenesti ena na ena, ker obstoječe tehnologije, ki smo jih videli, večinoma bazirajo na višjih temperaturah. Pridobljeno energijo dobivajo iz razlike med vstopno in izstopno temperaturo vode v sistemu, ne glede na to, ali govorimo o proizvodnji električne energije, sanitarne vode, … Z njihovimi izkušnjami, znanjem in seveda pripravljenostjo za sodelovanje pa verjamem, da najdemo tudi tehnologije in projekte za izkoriščanje naših »nizkotemperaturnih« geotermalnih potencialov. Za realizacijo takih projektov pa bo potrebno najti dogovor tako na državnem kot lokalnem nivoju, da bodo projekti ustrezno podprti, tako finančno kot kadrovsko.”
Minister je pri reaktiviranju benediške vrtine obljubil pomoč države
Ob nedavnem obisku Benedikta je minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer povedal, da obžaluje, da je vrtina, ki veliko obeta, trenutno opuščena. »Vrtino moramo nekako reaktivirati, potrudil se bom, da bom za to našel potrebna sredstva. V naši zakonodaji je predvideno, da moramo, če želimo vrtino popolnoma izkoristiti, zvrtati novo, reinekcijsko vrtino, ki jo bo zagotovo potrebno sofinancirati. S tem bomo prišli do dveh virov; enega bomo uporabljali za zelo verjetno majhno proizvodnjo električne energije, posebej če bomo dogrevali z lesno biomaso, druga možnost pa je tako imenovana kaskadna izraba geotermalne energije. Za ogrevanje rastlinjakov in tudi drugih stavb. Na ministrstvu že sedaj izvajamo dve aktivnosti. V posebni, interventni zakon bomo umestili vse tiste vrtine, ki so že zdaj skladne s slovensko zakonodajo, da bodo lahko nadomestile fosilne energente oziroma zemeljski plin za namene ogrevanja in morebitne kogeneracije za pridobivanje električne energije. Kasneje pa bomo v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor, kjer so koncesije, proučili, kje so težave v slovenski zakonodaji.«
Geotermalni potencial je tudi na Pobrežju
Geotermalni potencial je tudi na območju Mestne občine Maribor. Na območju Pobrežja imajo namreč Terme Maribor tri vrtine, ena od njih trenutno ni aktivna. Gre za vrtino, ki je na vzhodnem delu Pobrežja in meji na Brezje, tik ob gramoznici, kjer bi v prihodnje lahko stalo novo mestno kopališče. “Že leta poskušamo ohranjati idejo o izrabi geotermalnega potenciala v Stražunu in Brezju v skupno korist mesta. Žal so doslej parcialni interesi (Habakuk, Fontana, tuji lastniki, lokalna politika) uspešno preprečevali prenos koncesije za izrabo vrtin na lokalno raven (mesto). Zadnje spremembe morda odpirajo nekaj novih možnosti za spremembe tudi na tem področju,” so povedali v Mestni četrti (MČ) Pobrežje. V ta namen so zato izvedli tudi raziskavo geotermalnega potencala.
