Evropa bi se lahko že v prihodnjih tednih znašla pred resnimi motnjami v oskrbi z gorivom, opozarja izvršni direktor energetske družbe Shell Wael Sawan. Po njegovih besedah bi lahko posledice zaostrene krize na Bližnjem vzhodu postale vidne zelo hitro, v skrajnem primeru celo v nekaj dneh.
Šoki se širijo postopoma, a neizogibno
Kot poroča britanski The Telegraph, se svetovni trg nafte in plina že sooča s pomanjkanjem, ki je v delih Azije povzročilo omejevanje porabe energije. Sawan poudarja, da se takšni šoki širijo postopoma, a neizogibno: najprej prizadenejo Južno Azijo, nato se razširijo v druge dele Azije, kmalu zatem pa lahko dosežejo tudi Evropo.
Ključen razlog za napetosti je zaprtje Hormuške ožine, skozi katero običajno potuje približno petina svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina. Zaradi blokade je v Perzijskem zalivu obstal pomemben del globalnih energentov, kar je sprožilo močan pritisk na dobavne verige. Velika Britanija naj bi po navedbah vojaških virov že vodila prizadevanja za ponovno odprtje poti, pri čemer razmišljajo tudi o uporabi brezpilotnih letalnikov za odstranjevanje min.
Bi morali v Sloveniji zmanjšati porabo energije?
Mednarodna agencija za energijo je države že pozvala k zmanjšanju porabe, med drugim z več dela od doma, omejitvami hitrosti in večjo uporabo javnega prevoza. V Aziji so nekatere vlade šle še dlje, uvedle so krajši delovni teden, omejile uporabo klimatskih naprav in začasno ustavile službena potovanja.
Sawan opozarja, da bi lahko bile podobne ukrepe kmalu prisiljene sprejeti tudi evropske države. Po njegovih besedah je treba razmišljati o upravljanju povpraševanja, skladiščenju in povečanju zalog, da bi preprečili najhujši scenarij.
Cene bodo morda dosegle mejo, ki je potrošniki ne bodo mogli plačati
Visokopostavljeni vir iz britanske energetske industrije je potrdil, da je scenarij, ki ga je opisal šef Shella, »eden najslabših možnih scenarijev, vendar je še vedno povsem mogoč«. »Ljudje so trenutno manj zaskrbljeni zaradi fizične varnosti oskrbe in bolj zaradi cen. Ne pozabite, da smo tudi na vrhuncu zadnje energetske krize, ko smo izgubili ogromne količine plina iz Evrope, še vedno lahko zagotovili oskrbo,« je dejal vir.
Vendar je dodal: »Jasno je, da obstaja točka, morda junija ali julija, ko se cene tako dvignejo, da se postavlja vprašanje, ali je Evropa pripravljena plačati toliko. Takrat bi lahko bile cene tako visoke, da bi gospodinjstva in podjetja začela sama racionalizirati.«
Ravno visoke cene pa bi lahko imele širše gospodarske posledice. Analitiki opozarjajo na tveganje recesije v Združenem kraljestvu, kjer bi se lahko centralna banka zaradi draginje odločila za dvig obrestnih mer. Če se cenovni pritisk ne umiri, bi to lahko do konca leta vodilo v gospodarsko ohlajanje.
