Odkar je ameriški predsednik Donald Trump za direktorja FBI imenoval Kasha Patela, se Zvezni preiskovalni urad vse bolj zanaša na uporabo poligrafskih testov. Čeprav je preverjanje z detektorjem laži med zaposlenimi v FBI običajna praksa – predvsem za preverjanje lojalnosti in zaupnosti –, pa se zdaj testi pogosto izvajajo za preverjanje zvestobe prav Patelu.

Po poročanju New York Timesa (NYT) so zaposlene v FBI med drugim spraševali, ali imajo o svojem nadrejenem kaj negativnega povedati. Natančno število oseb, ki so jih testirali, ni znano, ocenjujejo pa, da gre za več deset zaposlenih. Prav tako ni jasno, koliko jih je bilo dejansko zaslišanih glede Patela.

Zloraba orodja za nadzor zvestobe?

Poligrafsko preverjanje naj bi bilo del širše strategije za odkrivanje morebitnih uhajanj informacij iz FBI v medije. Nedavno je bilo na primer razkrito, da je Patel zahteval službeno orožje – kar je za direktorja FBI, ki ni terenski agent, nenavadna poteza, poroča NYT. Trumpova administracija je od januarja, ko je Trump znova nastopil funkcijo, močno zaostrila ukrepe proti vsem, ki sodelujejo z novinarji.

»Zelo neprimerno in zaskrbljujoče«

Nekdanji uradniki FBI so za NYT ukrepe označili kot »zelo neprimerne in zaskrbljujoče«. Prepričani so, da so ti namenjeni ustvarjanju kulture popolne lojalnosti in utišanju vsakršnega nestrinjanja. Po njihovih besedah lahko vsak, ki kritizira Patela ali njegovega namestnika Dana Bongina, tvega izgubo službe. FBI poročanja ni želel komentirati.

Lojalist z ostrimi stališči

Kashyap Pramod Patel, bolj znan kot Kash Patel, je bil pred imenovanjem za direktorja FBI načelnik kabineta v Pentagonu in ostro kritičen do FBI. 45-letnik indijskih korenin velja za trdnega Trumpovega zaveznika in je znan po nagnjenosti k teorijam zarote. V prvem Trumpovem mandatu je deloval kot svetovalec za nacionalno varnost.

Čistke in odhodi na vrhu

Pod Patelovim vodstvom naj bi Trump in njegovo najožje spremstvo prevzeli strog nadzor nad zvezno policijo. Mnogi zaposleni so bili odpuščeni, poslani na dopust ali pa so sami zapustili urad, ker so se bali povračilnih ukrepov. Po podatkih NYT se čistke dogajajo tudi v najvišjih vrstah FBI – okoli 40 odstotkov vodstvenega kadra naj bi bilo zamenjanega, odpuščenega ali prerazporejenega.

Hitri vzponi zvestih kadrov
Zelo hitro je napredoval tudi Will Rivers, nekdanji namestnik direktorja za varnost, ki je zdaj tretji najvišji po rangu v uradu – takoj za Patelom in Bonginom. Pred tremi leti je bil še terenski uslužbenec, zdaj pa opravlja funkcijo Patelovega namestnika vodje kabineta. Po navedbah NYT je bil pri kadrovskih zadevah popolnoma zvest svojemu nadrejenemu.

Grožnje in pritisk z detektorjem laži

NYT poroča, da se poligraf zdaj uporablja na "agresiven način" – tudi kot sredstvo pritiska. Michael Feinberg, nekdanji visoki uradnik FBI, je prejel grožnjo s testiranjem zaradi prijateljskih vezi s Petrom Strzokom – nekdanjim protiobveščevalnim uradnikom, ki je bil odpuščen zaradi kritičnih izjav o Trumpu.

Feinbergu so dali jasno vedeti, da mora – če želi obdržati službo – priznati napako, se opravičiti in priseči zvestobo. Namesto tega se je odločil za odstop, še preden bi ga lahko testirali.

Zgodovina uporabe poligrafa: od McCarthyja do Trumpa

Uporaba poligrafa v politične namene ni novost. Detektorji laži so se ponovno pojavili že takoj po Trumpovem nastopu funkcije, ko so jih uporabljali za preverjanje zaposlenih na Ministrstvu za domovinsko varnost. Vendar pa razprave o njihovi uporabi segajo še dlje v zgodovino – v t. i. »McCarthyjevo dobo« v 50. letih prejšnjega stoletja.

Takrat je senator Joseph R. McCarthy, znan po svojih teorijah zarote in boju proti domnevnim komunistom v vladi, predlagal, da bi detektorje uporabljali tudi v senatnih zaslišanjih. Sam se je leta 1954 prostovoljno podvrgel testiranju, med katerim so mu merili srčni utrip, dihanje, krvni tlak in znojenje.