Združeni narodi so 27. december razglasili za Mednarodni dan pripravljenosti na epidemije.

Zakaj obeležujemo mednarodne dneve?

Mednarodni dnevi so priložnost za izobraževanje javnosti o pomembnih vprašanjih, za mobilizacijo politične volje in virov za reševanje globalnih problemov ter praznovanje in krepitev dosežkov človeštva. ZN so jih sprejeli, kot močno zagovorniško sredstvo.

Izbruhi nalezljivih bolezni, ki se lahko razširijo v epidemije ali celo pandemije imajo lahko uničujoč vpliv. Globalna zdravstvena kriza, ki jo povzroča korona virus (COVID 19) vpliva na družbeni in gospodarski razvoj ter obremenjuje zdravstvene sisteme držav do skrajnih meja in ponekod celo preko. Izbruhi nalezljivih bolezni povečajo stopnjo obolevnosti in smrtnosti med populacijo in lahko povzročijo dolgoročne gospodarske posledice na lokalnem, nacionalnem ali globalnem nivoju.

Šele odkritje virusov je omogočilo pravo predstavo o povzročiteljih nalezljivih bolezni Ločimo štiri skupine mikroorganizmov, ki inducirajo določene kužne bolezni.

Šele odkritje virusov je omogočilo pravo predstavo o povzročiteljih nalezljivih bolezni Ločimo štiri skupine mikroorganizmov, ki inducirajo določene kužne bolezni: bakterije so mikrobi, ki so povzročitelji bolezni, kot npr. kolera, kuga, in drugih podobnih bolezni, protozoe so organizmi, ki so povzročitelji bolezni, kot npr. malarije in drugih podobnih bolezni, rikecije, so mikrobi, ki se pojavljajo kot kratke paličke, kot koki in včasih kot filamenti, posamezno, v parih in kratkih verižicah, in so povzročitelji bolezni, kot npr. tifus, virusi so organizmi, ki so povzročitelji bolezni, kot npr. rumena mrzlica, črne koze in gripe.

Epidemije in pandemije skozi zgodovino človeštva

Epidemija kuge, v 14. stoletju znane pod imenom »črna smrt«, za posledicami katere je umrlo med 75 do 100 milijonov ljudi.

Epidemija z virusom HIV, ki se je začela širiti v 70. letih še vedno poteka. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je za posledicami te bolezni do leta 2019 umrlo okoli 33 milijonov ljudi, z virusom HIV pa je bilo okuženih približno 38 milijonov ljudi. HIV / AIDS (Acquired immune deficiency syndrome) ostaja eden najpomembnejših svetovnih zdravstvenih izzivov, zlasti v državah z nizkimi in srednjimi dohodki.

Španska gripa, ki jo je po prvi svetovni vojni, okoli leta 1918 povzročil virus H1N1. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je za posledicami te bolezni umrlo okoli 40 milijonov ljudi. Nekateri menijo, da je bilo število umrlih za to boleznijo precej večje, okoli 100 milijonov.

Prašičja gripa, ki se je pojavila leta 2009, kot podtip virusa H1N1. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je za posledicami te bolezni umrlo okoli 18.500 ljudi v 214 državah, najmanj eno tudi v Sloveniji.

Razlika med izbruhom nalezljive bolezni, epidemijo in pandemijo

Izbruh nalezljive bolezni (ang; outbreak) je pojav več primerov nalezljive bolezni, kot je pričakovano v določeni populaciji, v določenem geografskem območju in v določenem časovnem obdobju.

Epidemija (ang; epidemic) je pojav primerov nalezljive bolezni, ki po številu okuženih ali zbolelih oseb ali velikosti prizadetega območja pomembno presega običajno stanje in je omejena na določeno državo ali regijo.

Pandemija (ang. pandemic) je epidemija, ki običajno prizadene precejšen delež prebivalcev in več držav in je praktično razširjena po vsem svetu.

Kaj predstavlja bazično reproduktivno število Ro (angl; effective reproductive number)?

Ro je v epidemiologiji merilo za nalezljivost določene kužne bolezni. Ro predstavlja povprečno število sekundarnih primerov, ki jih bo povzročila okužena oseba v za okužbo dovzetni populaciji.

To lahko ponazorimo s sledečo formulo: Ro = k × v ×T × s. Na splošno velja, da višja kot je vrednost Ro, težje je obvladati epidemijo.

Povprečno število novih primerov je odvisno od števila tesnih stikov (k), verjetnosti, da bo prišlo do prenosa okužbe ob stiku (v), trajanja kužnosti (T) in deleža oseb, ki so za nalezljivo bolezen dovzetne(s). To lahko ponazorimo s sledečo formulo: Ro = k × v ×T × s. Na splošno velja, da višja kot je vrednost Ro, težje je obvladati epidemijo.

27. december – Mednarodni dan pripravljenosti na epidemije (International Day of Epidemic Preparedness)

Združeni narodi ugotavljajo, da obstaja realna nevarnost, da bi lahko prihodnje epidemije celo presegle izbruh korona virusa in njegove posledice. Zato sporočajo, da je nujno potrebno vzpostaviti vzdržljive zdravstvene sisteme, ki bodo dosegli tiste, ki so najbolj ranljivi. Pretrgane oskrbovalne verige še dodatno povzročajo škodo gospodarstvom najrevnejših in najbolj ranljivih držav.

Pri odzivanju na epidemije igrata pomembno vlogo mednarodno sodelovanje in multilateralizem. Zato je nujno potrebno ozaveščanje, izmenjava informacij, znanstvenih spoznanj in najboljših praks, kakovostno izobraževanje in programi zagovorništva o epidemijah na lokalni, nacionalni, regionalni in svetovni ravni, kot učinkoviti ukrepi za preprečevanje in odzivanje na epidemije. V ta namen Generalna skupščina ZN vabi vse države članice ter druge globalne, nacionalne, regionalne organizacije, zasebni sektor in civilno družbo, vključno z nevladnimi organizacijami, akademskimi institucijami in posamezniki, da obeležijo 27. december 2020 – Mednarodni dan pripravljenosti na epidemije. Po vsem svetu je število smrtnih žrtev COVID-19 okoli 1,7 milijona, odkar je bil virus lani decembra prvič odkrit v kitajskem Wuhanu. V Sloveniji 2.507 umrlih za COVID 19.

Po zadnjih podatkih univerze Johns Hopkins s sedežem v ZDA je število okuženih z COVID 19 že okoli 80 milijonov ljudi, ozdravljenih pa več kot 43 milijonov.

António Guterres, generalni sekretar Združenih narodov: »COVID-19 je človeška tragedija. Ustvaril pa je tudi generacijsko priložnost. Priložnost za izgradnjo bolj enakovrednega in trajnostnega sveta. Odziv na pandemijo in na razširjeno nezadovoljstvo, ki je bilo pred njo, mora temeljiti na novi družbeni pogodbi in novem globalnem dogovoru, ki ustvarjata enake možnosti za vse in spoštujejo pravice in svoboščine vseh.«

Pripravil: Borut Ambrožič