Cene surove nafte na svetovnih trgih nenehno naraščajo že od junija, ko so se gibale med 70 in 75 dolarji za sod. Analitiki napovedujejo, da bodo do konca leta presegle 100 dolarjev za sod, kar bi lahko dodatno otežilo inflacijske razmere v EU in ZDA. A še večja težava se kaže v pomanjkanju dizelskega goriva, ki postaja globalni problem. Cene dizla hitro naraščajo, kar vpliva na voznike vozil na dizelski motor, hkrati pa predstavlja grožnjo gospodarstvu.

Pomanjkanje dizla se čuti skozi rast cen

Kot poroča hrvaški Index, nam grozi možnost svetovnega pomanjkanja dizelskega goriva. Pomanjkanje dizla se že čuti po vsem svetu skozi rast cen tega goriva. Cene že mesece naraščajo hitreje kot cene surove nafte. Ta trend ne vpliva le na lastnike osebnih vozil z dizelskimi motorji, temveč ima širše posledice za celotno gospodarstvo.

Kljub upočasnitvi industrijske dejavnosti na Kitajskem in v EU na trgu primanjkuje več deset milijonov sodov dizelskega goriva. Pravzaprav se proizvodnja še vedno ni vrnila na raven pred pandemijo. Na rast cen dizelskega goriva in drugih naftnih derivatov vpliva zmanjšanje proizvodnje surove nafte s strani Savdske Arabije in držav OPEC. Prva je zmanjšala proizvodnjo za milijon sodov na dan in napovedala, da je ne bo povečevala vsaj do začetka prihodnjega leta.

Hkrati je Rusija drastično zmanjšala izvoz dizelskega goriva, kar neposredno vpliva predvsem na kitajsko tržišče zaradi sankcij ZDA in EU proti Rusiji. Primanjkljaj zaradi zmanjšanega uvoza iz Rusije se medtem poskuša nadomestiti z uvozom iz drugih delov sveta. Tudi sama Rusija se sicer sooča z visokimi cenami dizla.

EU se obrača na ZDA, ki pa ima zmanjšano proizvodnjo

Dodaten razlog je pomanjkanje rafinerijskih zmogljivosti po vsem svetu, problem, ki obstaja že od pandemije. Leta 2019 je bilo v ZDA 132 delujočih rafinerij, leto pozneje se je to število zmanjšalo na 125. Rafinerije iz surove nafte proizvajajo več vrst goriva, zato se je proizvodna zmogljivost zmanjšala, poroča Index. Pred pandemijo so v ZDA dnevno proizvedli 4,58 milijona sodčkov dizla, leta 2022 pa 4,31 milijona. Letos je bilo moč zaznati okrevanje, a je obseg proizvodnje v primerjavi z letom 2019 še vedno manjši za okoli 200 tisoč sodov dnevno.

Pred vojno v Ukrajini je EU večino dizla za lastno porabo proizvedla iz ruske surove nafte v lastnih rafinerijah. Bila pa je tudi velika uvoznica dizla iz Rusije, ki je imela več kot 60-odstotni delež v celotnem uvozu EU. 

Evropska unija se zdaj osredotoča na domačo proizvodnjo in uvoz iz drugih virov. Vendar je splošne razmere v EU otežilo zaprtje največje rafinerije v Evropi Pernis v Rotterdamu. Rafinerija v lasti družbe Shell predela več kot 400.000 sodčkov surove nafte na dan. Zaradi uhajanja plina so morali pred dnevi zaustaviti proizvodnjo v eni od enot, kar bi lahko vplivalo na dobavo dizla.

Zaradi dizla strah pred hkratno rastjo cen in nazadovanjem gospodarstva

Naraščanje cen dizla otežuje obvladovanje inflacije, saj je dizel ključen za logistiko, kar se odraža v končnih cenah izdelkov. Inflacija se od konca lanskega leta postopoma, a vztrajno znižuje, vzporedno pa centralni banki ZDA in EU še naprej zvišujeta obrestne mere za zmanjšanje investicij, posojil in potrošnje. Cilj je zmanjšati povpraševanje, da bi zaustavili rast cen.

Vse to bo zaman, če bo cena surove nafte, predvsem dizla, poskočila v nebo. Takrat se bo znova pojavila nevarnost stagflacije, situacije, v kateri cene rastejo, medtem ko se gospodarstvo upočasnjuje in brezposelnost povečuje.

Nova rast cen energentov in pomanjkanje dizla tako vračata strah pred stagflacijo, hkratno rastjo cen in nazadovanjem gospodarstva.