Vojna na Bližnjem vzhodu že povzroča resne motnje pri oskrbi z gnojili, kar po opozorilih prinaša dvojno tveganje za svetovno prehransko varnost - tako zaradi morebitnega pomanjkanja kot tudi rasti cen. Na to je opozoril visoki predstavnik Svetovne trgovinske organizacije (WTO) Jean-Marie Paugam. Iran je namreč praktično zaprl Hormuško ožino, eno ključnih tranzitnih poti za dobavo gnojil.

Pridelek se bo zmanjšal, cene bodo zrasle

Po tej poti sicer poteka približno tretjina svetovne dobave gnojil, zato njeno zaprtje že sproža opozorila o posledicah za pridelavo hrane, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Gnojila so danes največja skrb. Če ni več gnojil, to vpliva na količine, pa tudi na cene," je v intervjuju za AFP povedal namestnik generalnega direktorja WTO Paugam. Kot je dodal, se bo učinek v prihodnjih mesecih stopnjeval - pridelek se bo zmanjšal, cene pa bodo zrasle.

Perzijski zaliv je 'zakladnica' zemeljskega plina

Perzijski zaliv je zaradi bogatih zalog zemeljskega plina, ključnega za proizvodnjo umetnih gnojil, postal pomembno proizvodno območje. A vojna je proizvodnjo močno prizadela, saj so morali nekatere večje obrate zapreti, navaja AFP.

Motnje v dobavi bi lahko posebej prizadele velike izvoznice hrane, kot so Indija, Tajska in Brazilija. Ker konflikt traja šele nekaj tednov, pomanjkanja gnojil za zdaj še ni, je dejal Paugam.

Obstaja možnost, da skrenemo s poti

"Če pa gnojila iz Perzijskega zaliva ne bodo krožila, bomo občutili neposreden vpliv na oskrbo glavnih držav proizvajalk ravno ob začetku sezone sajenja pridelkov, ki jih bodo požeti prihodnje leto," je opozoril. "Če bo Hormuška ožina zaprta tri mesece, bo vpliv precejšen," je še ocenil.

Države neto uvoznice hrane bi bile po Paugamovih opozorilih v zelo slabem položaju, vključno z "velikim delom zahodne in severne Afrike". Kot je dodal, se ta učinek lahko okrepi, če bi države začele kopičiti zaloge, kot se je zgodilo med motnjami v mednarodni trgovini na vrhuncu pandemije covida-19.

Kot je spomnil, je pandemija upočasnila boj proti lakoti po svetu. Od takrat se je svet vrnil na pot do odprave lakote do leta 2030, kar je eden od ciljev, ki so jih države članice ZN sprejele leta 2015. "Toda zaradi tveganj, povezanih z vojno na Bližnjem vzhodu, ponovno obstaja možnost, da skrenemo s poti," je sklenil Paugam.