Priznana avtoriteta na področju medicine, British Medical Journal, je v preteklih dneh predstavil precej revolucionarne izsledke … Vsaj šest različnih študij je v zadnjem času pokazalo na prisotnost T-celic oz. protiteles virusu SARS-CoV-2 pri 20 do 50 odstotkih ljudi, ki niso bili v stiku z virusom. Podobne celice so bile opažene že v krvi darovalcev, ki so svojo kri v ZDA darovali med leti 2015 in 2018, študijo pa so izvedli tudi na Nizozemskem in ugotovili, da T-celice vsebuje »predpandemijska« kri kar dveh od desetih ljudi. Tudi v Nemčiji so T-celice našli pri tretjini darovalcev, ki niso bili v stiku z okužbo, podobni izsledki pa prihajajo še iz Singapurja, Velike Britanije in Švedske.

Vsaj šest različnih študij je v zadnjem času pokazalo na prisotnost T-celic oz. protiteles virusu SARS-CoV-2 pri 20 do 50 odstotkih ljudi, ki niso bili v stiku z virusom.

Znanstveniki opozarjajo, da gre za majhne in ne nujno reprezentativne študije, ki človeškega imunskega odziva ne prikažejo celostno, a so vseeno dovolj povedne, da pokažejo, da je bilo naše razumevanje koronavirusa napačno. To dodatno potrjuje dejstvo, da so bile študije, ki so pokazale na podobne rezultate, izvedene neodvisno in na različnih celinah. Raziskovalci so tako mnenja, da gre pri opaženih T-celicah za imunost, ki izhaja iz prehlada, tega pa lahko povzročijo različni tipi koronavirusom. »Dokazali smo, da gre za resnični imunski spomin, ki je delno pridobljen iz virusa prehlada,« je izsledke povzela ena od avtoric študije, Daniela Weiskopf.

Koronavirus kot črna skrinjica, ki skriva vedno nove uganke

Tovrstna hipoteza nakazuje, da smo morda imuniteto prebivalstva podcenili, obsežna zapiranja javnega življenja pa morda sploh ne bi bila potrebna. Večji izbruhi okužb s koronavirusom se namreč pojavljajo na lokacijah, kjer je hkrati opažena nizka prisotnost protiteles v krvi prebivalcev, zato raziskovalci sklepajo, da bodo tudi v prihodnje pandemiji »podvržena« le nekatera območja. Še vedno pa v primeru koronavirusa obstaja mnogo neznank. Izpostavljenost virusu namreč ni enaka okužbi, hkrati pa tudi okužba ne privede vselej do bolezni, ki tudi ni ključna za tvorbo protiteles.

Ob starih protitelesih je ključno tudi ustvarjanje novih, kar se doseže s t.i. čredno imunostjo (ang. herd imunity).

Ob starih protitelesih je ključno tudi ustvarjanje novih, kar se doseže s t.i. čredno imunostjo (ang. herd imunity). Slednje ni mogoče zagotoviti, če se javno življenje povsem ustavi, zato imajo države, ki niso sprejele tako restriktivnih ukrepov, med njimi Švedska, drugačne krivulje okužb od držav, ki so se hitro odločile za popolno ustavitev. Raziskovalci tako poudarjajo, da so morda za razumevanje covid-19 ter rešitev iz začaranega kroga pandemije ključne prav raziskave T-celic in razvoja protiteles. O tem, kakšno vlogo imajo, bo bolj znano po testiranju cepiv proti koronavirusu, ko se bo izkazalo, ali je cepivo pri posamezniki z že obstoječimi T-celicami sploh potrebno.