Javnost že več dni razpravlja o predlogu EU, ki bi lahko omogočil nadzor šifriranih spletnih komunikacij v okviru boja proti spolni zlorabi otrok na internetu. Strokovnjaki pravijo, da sploh ne gre za zaščito otrok, ampak le za nadzor.
Ukrepi bodo prizadeli običajne uporabnike, zločinci pa jih bodo obšli
Strokovnjak za digitalne tehnologije Marko Rakar je za Index.hr izpostavil, da se pod krinko zaščite otrok uvaja nekaj povsem drugega. »To je absolutno največji udarec za varstvo zasebnosti, kar se je kdajkoli zgodil. Ne mislite, da je zaščita mladoletnikov končni cilj. To je šele začetek,« opozarja.
Po njegovih besedah bodo ukrepi prizadeli običajne uporabnike, zločinci pa jih bodo obšli: »Trpeli bodo le ljudje, ki vsak dan uporabljajo internet.«
Varnostni strokovnjak mnenja, da ukrepi niso niti potrebni
Varnostni strokovnjak Alen Delić meni, da predlagani ukrepi niso potrebni, saj zakonodaja že zdaj določa obveznosti platform za odstranjevanje nezakonitih vsebin. »Če bodo predlagani ukrepi sprejeti, ne moremo več govoriti o šifrirani komunikaciji. Šifriranje je eno, nekaj čisto drugega pa množična obdelava podatkov. Pred 20 leti smo s podobnim pristopom poskušali zmanjšati terorizem in ni delovalo,« je dejal.
Opozarja tudi na nevarnost lažnih prijav in na to, da se oblasti na kritike odzivajo, kot da bi nasprotniki želeli preprečiti zaščito otrok: »To ni res. Preveriti moramo, ali so ti ukrepi sploh koristni.«
Kdo bo imel dostop do vseh teh podatkov?
Odvetnik Dino Gliha vidi nevarnost v kršitvi številnih človekovih pravic. »Kdo bo analiziral toliko podatkov? Kdo jih bo spremljal in kdo bo imel ključ za odklepanje šifrirane komunikacije?« se sprašuje.
Po njegovih besedah bi plemenit namen lahko privedel do še večjega posega v zasebnost. »Takšne ukrepe je zaradi količine podatkov in razvoja tehnologije težko izvesti ali celo nemogoče. Potreben je resen test sorazmernosti,« je poudaril za Index.hr.
