Članice razširjene skupine držav proizvajalk nafte Opec+ so se na današnjem zasedanju odločile za nadaljevanje politike okrepljenega povečevanja črpanja nafte. Avgusta jo bodo tako povečale za 648.000 159-litrskih sodov dnevno oz. za toliko kot julija.
Analitik Jeffrey Halley je pred zasedanjem za AFP dejal, da ne pričakuje presenečenj, saj “Opec+ ne more izpolniti niti svojih sedanjih ciljev in jih že dolgo ni”.
Več članic Opec+ ne izpolnjuje proizvodnih kvot, Iran in Venezuelo – zdaj pa tudi Rusijo – pa ovirajo sankcije, izpostavlja AFP. Združeni arabski emirati so medtem ta teden sporočili, da se približujejo zgornji meji proizvodnje nafte.
13 članic skupine Opec, ki ji predseduje Savdska Arabija, in njihovih 10 partneric z Rusijo na čelu so leta 2020 drastično zmanjšale proizvodnjo nafte, saj je zaradi pandemije covida-19 in posledičnih zaustavitev javnega življenja povpraševanje po tej surovini strmo upadlo.
Od lanskega leta članice skupine postopoma povečujejo proizvodnjo. V zadnjih mesecih so ZDA in druge največje porabnice nafte pozvale Opec+ k povečanju črpanja nafte.
Članice kljub pozivom vztrajajo pri skromnejšem črpanjem
Članice Opec+ so kljub tem pozivom več mesecev vztrajale pri skromnejšem povečevanju črpanja, in sicer za 432.000 159-litrskih sodov dnevno. V začetku junija pa so v nasprotju s pričakovanji napovedale, da bodo julija črpanje nafte povečale za 648.000 sodov dnevno.
S tem so želele nekoliko umiriti rast cen nafte, ki so poskočile po izbruhu vojne v Ukrajini. Od 24. februarja, ko je Rusija napadla Ukrajino, je cena za 159-litrski sod severnomorske nafte brent dosegla približno 17-odstotno rast, cena za sod ameriške nafte WTI pa je poskočila za več kot 18 odstotkov, ugotavlja AFP.
Analitiki so opozorili, da bi lahko cene znižala le recesija. “Cene se bodo verjetno višale, razen če bo prevladal strah pred recesijo,” je dejal analitik Ipek Ozkardeskaya iz Swissquote Bank.
Po zadnjih podatkih je za sod brenta treba odšteti 115,83 dolarja, za sod zahodnoteksaške nafte pa 108,97 dolarja.
