Strokovnjaki opozarajo, da do 2050 planetu grozi katastrofa biotske raznovrstnosti zaradi uničenja narave. Če ne ukrepamo sedaj, bomo izgubili ključne ekosisteme, edinstvene živalske in rastlinske vrste, svet pa bo precej drugačen kot sedaj. Če ne bomo izpolnili zavez za boj proti petim glavnim vzrokom izgube narave, se lahko ključni naravni sistemi sesujejo ob predvidenem vrhuncu človeške populacije do 2050.
Kaj je potrebno storiti?
Za obvladovanje krize je nujno treba obnoviti naravo, sprejeti okolju prijaznejše prakse kmetovanja, zmanjšati porabo mesa in uporabo fosilnih goriv. Na konferenci Cop15 so se države dogovorile o ciljih, vključno z obnovo 30% degradiranih ekosistemov planeta, vendar doslej niso izpolnile nobene od svojih zavez za boj proti izgubi narave.
Velik problem postajajo predvsem invazivne vrste. Če ne ukrepamo, bi lahko do 2050 izgubili ekološko edinstvenost mnogih krajev in bili priča izumrtju mnogih vrst. Podnebne spremembe in širjenje invazivnih vrst bi lahko omogočilo tudi širjenje raznih bolezni, invazivne vrste pa so lahko katastrofalne za določena območja.
Vizija za leto 2050 ob neukrepanju vključuje:
Kriza preskrbe s hrano in varne vode: Sesutje ključnih naravnih sistemov bi povzročilo šoke v oskrbi s hrano in pitno vodo, saj bi izguba ekosistemov neposredno vplivala na razpoložljivost virov.
Izginotje edinstvenih vrst: Več kot četrtina ocenjenih rastlinskih in živalskih vrst je ogrožena, kar pomeni, da bi mnoge od teh vrst lahko izginile ali se zmanjšale na kritično nizke ravni.
Pokrajinske spremembe: Uničenje narave bi povzročilo izgubo ključnih ekosistemov, ki so središča človeške kulture in prostega časa. To bi lahko vplivalo na identiteto skupnosti in povzročilo izgubo pomembnih območij.
Povečano širjenje invazivnih vrst: Brez učinkovitega obvladovanja invazivnih vrst bi se hitro širile, kar bi lahko povzročilo nove ekosistemske težave in konflikte.
Množično onesnaževanje s plastiko: Brez ukrepov bi se plastično onesnaževanje lahko povečalo na obsežno raven, kar bi imelo uničujoče posledice za oceanske ekosisteme in življenje.
Upad ribjih populacij: Nadaljnji upad ribjih populacij bi vplival na morske ekosisteme ter ogrozil pomemben vir hrane in preživetja.
Povečano povpraševanje po naravnih virih: Podnebne spremembe in rast prebivalstva bi povečali potrebo po naravnih virih, kar bi lahko sprožilo konflikte in pritisk na okolje.
Če ne bomo sprejeli takojšnjih in učinkovitih ukrepov, bi svet leta 2050 lahko postal precej raznolik v negativnem smislu, s potencialno resnimi posledicami za življenje na planetu.
