Prav tako se bo danes slovaški premier Eduard Heger odpravil na pot v Kijev, kjer bo obiskal ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ta pa bo nagovoril grški parlament. Glasovanje o izključitvi Rusije iz Sveta za človekove pravice bo potekalo po 16. uri po srednjeevropskem času. Za začasno izključitev pa bodo potrebni glasovi dveh tretjin držav v 193-članski generalni skupščini.

Glasovanje poteka sredi mednarodnega ogorčenja nad grozljivimi prizori pobojev civilistov na območjih Ukrajine, zgrešenih po umiku ruskih sil.

Zaradi pobojev v Buči potrebni ukrepi

“Obrazi iz Buče in opustošenje po vsej Ukrajini od nas zahtevajo, da zdaj svoje besede uskladimo z dejanji,” je že v ponedeljek dejala veleposlanica ZDA Linda Thomas-Greenfield. Pri tem je dodala, da ne moremo dovoliti, da bi država članica, ki spodkopava vsa načela, ki so nam draga, še naprej sodelovala v Svetu in Rusijo obtožila, da svoj sedež uporabljala kot orodje za širjenje propagande.

Ukrajinski predsednik Zelenski bo danes nadaljeval svoje nagovore parlamentov evropskih držav preko videopovezave. Tokrat se bo odzval na povabilo Aten in nagovori grški parlament. Grčija je sicer v četrtek napovedala izgon 12 ruskih diplomatov.

Slovaški premier Heger pa bo danes zvečer odpotoval v Kijev. Kot je dejal, naj bi Ukrajino obiskal skupaj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, česar pa v Bruslju zaenkrat niso potrdili. Predsednica Evropske komisije se bo danes namreč mudila v Bolgariji in na Švedskem.

Zunanji ministri zveze Nato bodo danes zaključili dvodnevno zasedanje v Bruslju, v ospredju katerega je ruska invazija v Ukrajino. Na delu zasedanja se jim bodo pridružili tudi zunanji ministri partnerskih držav, vključno z ukrajinskim ministrom Dmitrom Kulebo. V ospredju razprave bo nadaljnja vojaška pomoč Ukrajini.

Zunanji ministri Nata tudi danes o podpori Ukrajini

Drugi dan zasedanja zunanjih ministrov, ki se ga udeležuje tudi vodja slovenske diplomacije Anže Logar, se bo začel z razpravo o globalnih varnostnih vprašanjih. Tega dela zasedanja se bodo udeležili tudi ministri oziroma predstavniki partneric Nata v azijsko-pacifiški regiji. Sodelovali pa bodo tudi zunanji ministri Finske, Švedske in Gruzije ter visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Med gosti bo še ukrajinski zunanji minister Kuleba, ki bo predstavil zadnje dogajanje v Ukrajini ter svoje kolege seznanil s tem, kakšno pomoč potrebuje njegova država.

Ob zaključku zasedanja bodo ministri 30 držav članic Nata sami razpravljali o nadaljnji pomoči Ukrajini v boju proti Rusiji.

“Ukrajina nujno potrebuje vojaško pomoč. Zato je pomembno, da se zaveznice v Natu strinjajo o nadaljnji podpori Ukrajini z različno vojaško opremo. Tako težjo opremo, kot lažjimi oborožitvenimi sistemi,” je v sredo ob prihodu na zasedanje poudaril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.

Sredina razprava je bila medtem namenjena novemu strateškem konceptu zavezništva. Stoltenberg je pred zasedanjem dejal, da je treba nasloviti spremembe v globalnem ravnovesju moči ter varnostne posledice ruskih agresivnih dejanj in precej močnejše Kitajske.

STA