Danes objavljena raziskava, ki je bila izvedena v zadnjih desetih dnevih januarja in je zajela skupno 5529 anketirancev, je zajela Francijo, Nemčijo, Italijo, Poljsko, Romunijo, Švedsko in Finsko. V vseh državah razen na Finskem je večina vprašanih menila, da bo Rusija letos napadla Ukrajino. Največji delež takih, 73 odstotkov, je bil na Poljskem, medtem ko je na Finskem znašal 44 odstotkov.
Večina meni, da bi morali nuditi podporo Ukrajini
Evropejci so glede na raziskavo tudi mnenja, da bi Nato in EU morala v primeru ruske invazije priskočiti na pomoč Ukrajini. V vseh državah nekoliko več vprašanih to vlogo pripisuje Natu, le na Poljskem Evropski uniji.
Večina vprašanih rusko stališče do Ukrajine vidi tudi kot veliko varnostno grožnjo za svojo državo. Nudenje podpore Ukrajini se vprašanim, zlasti na Poljskem, v Romuniji in na Švedskem, zdi tveganje, ki ga je vredno sprejeti. Med možnimi posledicami so denimo pritisk beguncev na evropske meje, višji stroški energije, kibernetski napadi in grožnja nadaljnjih vojaških posredovanj Rusije.
Strokovnjaka ECFR za zunanjo politiko Mark Leonard in Ivan Krastev sta ob raziskavi objavila mnenje, da bodo prihodnji tedni pokazali, “ali lahko Evropejci naredijo prehod iz sveta, ki ga oblikuje mehka moč, v svet, ki ga oblikuje odpornost”. Prav tako menita, da kliše, da si vojne ni mogoče zamisliti, ne drži več.
Strokovnjaka ECFR za zunanjo politiko: ˝Kliše, da si vojne ni več mogoče zamisliti, ne drži več.˝
