Generalna skupščina ZN je s 93 glasovi za, 24 proti in 58 vzdržanimi glasovi potrdila resolucijo, ki prekinja članstvo Rusije v Svetu ZN za človekove pravice zaradi pokolov civilistov v Ukrajini, ki jo je napadla 24. februarja. Za potrditev resolucije je bila potrebna dvotretjinska večina prisotnih držav članic ZN, ki so glasovale. Gre za nov odmeven poraz Rusije v mednarodni skupnosti po resoluciji Generalne skupščine ZN, ki je obsodila rusko invazijo in zahtevala takojšen umik iz Ukrajine.

Za resolucijo so glasovale vse članice EU

Ruska misija pri ZN je že v sredo zvečer vsem predstavništvom v New Yorku poslala pisno opozorilo, ki je bilo prilagojeno posameznim državam oziroma skupinam držav. Nekatere so dobile samo opozorilo, da bo glasovanje za resolucijo ali le vzdržani glas oziroma izostanek z glasovanja služil interesom ZDA in to bo Rusija ustrezno obravnavala. Druge države pa so dobile neposredno svarilo, da jih čakajo povračilni ukrepi.

Grožnje niso zalegle in Rusija se je zavedala poraza, kar je bilo razbrati iz tega da Rusije v Generalni skupščini ni zastopal veleposlanik Vasilij Nebenzija, ampak njegov namestnik.

Za resolucijo so glasovale vse članice EU, kakor tudi države, ki se ji želijo pridružiti. Za resolucijo je glasovala celo ruska zaveznica Srbija, proti pa države kot so Kitajska, Belorusija, Sirija in Kuba. Vzdržale pa so se večinoma afriške države, med njimi Egipt ter med Singapur, Venezuela, Brazilija in Mehika.

Potrditev resolucije pomeni, da Rusija tehnično ostaja članica Sveta za človekove pravice ZN, ki zaseda v Ženevi, vendar nima nobenih pravic, ki izhajajo iz članstva. Tak izid glasovanja pred podobami pokola civilistov v Buči pri Kijevu verjetno ne bi bil mogoč.

Na zasedanju Nata strinjanje o okrepitvi vojaške pomoči

Zunanji ministri zveze Nato so se danes na zasedanju v Bruslju strinjali, da je treba okrepiti vojaško pomoč Ukrajini v njenem boju proti ruski invaziji, je povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba jih je pozval, da pomoč potrebujejo takoj, saj da bo drugače prepozno.

“Strinjali smo se, da moramo okrepiti pomoč Ukrajini,” je po zasedanju povedal Stoltenberg. Zaveznice v Natu so pripravljene storiti več tudi glede vojaške pomoči, je poudaril. Dodal je, da se zavedajo nujnosti pomoči.

To, da je pomoč nujna, je na ločeni novinarski konferenci po zasedanju povedal tudi ukrajinski zunanji minister Kuleba. “Ali nam boste pomagali zdaj, pri čemer govorim o dnevih, ne tednih, ali pa bo vaša pomoč prišla prepozno. In bodo umrli številni ljudje, številni civilisti bodo izgubili domove, številne vasi bodo uničene. Samo zato, ker bo pomoč prišla prepozno,” je dejal.

Zaveznice so se strinjale, da je treba pomagati tudi drugim partnericam, ki jih Rusija ogroža, je poudaril generalni sekretar zavezništva. Pri tem je izpostavil Gruzijo ter Bosno in Hercegovino.

Bitka za Donbas bo po njegovih besedah “Izgledala kot druga svetovna vojna“. Vključevala bo na tisoče tankov, oklepnikov, letal in topništva, je ponazoril. “Rusija ima svoj načrt, mi imamo svojega. Rezultat te bitke bo odločen na bojišču,” je poudaril.

Članice Nata krepijo tudi humanitarno in finančno pomoč, je na novinarski konferenci povedal Stoltenberg. Danes so razpravljali o dodatni pomoči, vključno s področjem kibernetske varnosti. Ukrajini bodo poleg tega zagotovili opremo za zaščito pred kemičnimi in biološkimi grožnjami.

Slovenija bo sodelovala v bojni skupini na Slovaškem

Slovenski zunanji minister Anže Logar pa je poudaril pomen nadaljnje politične podpore Ukrajini in dostave humanitarne pomoči. Prav tako je pozval k zagotavljanju dodatne praktične pomoči Ukrajini, tudi z vojaško opremo, in potrdil sodelovanje Slovenije v bojni skupini, ki bo v okviru Nata vzpostavljena na Slovaškem, so sporočili z zunanjega ministrstva.

Stoltenberg je obenem poudaril, da je primarna naloga Nata ščititi zaveznice in tudi preprečiti eskalacijo tega konflikta v vojno med Natom in Rusijo.

Zaveznice so se danes strinjale, da je treba pomagati tudi drugim regionalnim partnericam, ki jih Rusija ogroža, je dejal generalni sekretar zavezništva. Pri tem je izpostavil Gruzijo ter Bosno in Hercegovino. Za slednjo bi lahko pripravili nov sveženj gradnje zmogljivosti.

Govora tudi o boju proti dezinformacijah

Zunanji ministri Nata so spregovorili še o nadaljnjih odnosih z Rusijo, kar bo vključeno v nov strateški koncept Nata. Ta načrt za prilagajanje vse bolj nevarnemu in tekmovalnemu svetu pa bo prvič vključeval tudi oceno posledic naraščajočega vpliva Kitajske za varnost zavezništva.

Ministri so se obenem zavzeli za okrepitev sodelovanja s partnericami v azijsko-pacifiški regiji, katerih predstavniki so danes prav tako sodelovali na delu zasedanja. Članice Nata ter Avstralija, Japonska, Nova Zelandija in Južna Koreja so se strinjale o okrepitvi praktičnega in političnega sodelovanja na različnih področjih.

Med temi je Stoltenberg omenil kibernetsko varnost nove tehnologije in boj proti dezinformacijam. Tesneje pa bodo sodelovali tudi na področju pomorske varnosti, podnebnih sprememb in odpornosti. “Ker globalni izzivi zahtevajo globalne rešitve,” je dejal, poroča STA.