Analitičarka pred drugim krogom volitev v Franciji: Razmere so veliko bolj negotove kot leta 2017

Razmere so zelo drugačne kot leta 2017, ko sta se v drugem krogu predsedniških volitev prav tako pomerila Macron in Le Penova, je dejala programska koordinatorica pariške pisarne think-tanka Evropski svet za zunanje odnose (ECFR). V nedeljskem prvem krogu volitev je Emmanuel Macron prejel 27,6 odstotka glasov, Marine Le Pen pa 23,4 odstotka. Ankete pred drugim krogom, ki bo 24. aprila, napovedujejo tesen izid, sedanji predsednik naj bi dobil med 51 in 53 odstotkov glasov, medtem ko je leta 2017 protikandidatko s skrajne desnice premagal s 66 odstotki.

Ciulla je dejala, da bodo pomembni glasovi volivcev skrajnega levičarja Jean-Luca Melenchona – ta je v nedeljo le malo zaostal za Le Penovo in je dobil 21,9 odstotka glasov. Melenchon je svoje volivce pozval, naj ne dajo glasov desničarki, a jim obenem ni rekel, naj glasujejo za sedanjega predsednika. Lahko se zgodi, da dela njegovih volivcev čez dva tedna sploh ne bo na volišče.

Zmaga Le Penove bi imela velike posledice za Evropo

Melenchon, ki glasno opozarja na socialne neenakosti in probleme, ima veliko podpore med volivci v velikih mestih, je povedala Ciulla. Na glasove v velikih mestih lahko računa tudi Macron, manj pa Marine Le Pen, ki po drugi strani dobiva glasove na podeželju.

Vodja Nacionalnega zbora je pred prvim krogom volitev izpostavljala predvsem padanje kupne moči, poudarjala je, da je za razliko od predsednika blizu volivcem in jih razume. Macron pa je kampanjo začel pozno, ni bil zelo dejaven, ampak zdaj bo moral v boj, če hoče zmagati, je poudarila Ciulla.

Čeprav Le Penova ne govori več o izstopu Francije iz EU kot pred petimi leti, njena politika v osnovi ostaja enaka, le da zdaj želi Evropo spremeniti od znotraj, je povedala analitičarka. Meni, da bi se, če bi bila izvoljena za predsednico, Marine Le Pen hitro povezala z vladama v Budimpešti in Varšavi ter postala njuna zaveznica.

Njena zmaga bi nedvomno imela velike posledice za Evropo, usmeritev Francije bi bila zelo drugačna, je opozorila.

Po izbruhu vojne priljubljenost Macrona narasla, a nato padla

Glede Nata Le Penova vztraja, da bi morala Francija izstopiti iz skupne poveljniške strukture, a bi to storila šele po koncu vojne v Ukrajini. To je po mnenju analitičarke ECFR paradoksalno, saj v bistvu priznava, da je Nato potreben in koristen.

Zunanjepolitične teme sicer nikoli niso bile v ospredju zanimanja francoskih volivcev, a letos so bile stvari nekoliko drugačne, najprej zaradi umika iz Afganistana in nato vojne v Ukrajini.

Po izbruhu vojne je priljubljenost Macrona narasla, a je nato padla, medtem ko je Le Penova zelo pazila, da ni omenjala svojih preteklih povezav z Rusijo in sodelovanja s predsednikom Vladimirjem Putinom, je povedala Ciulla. Bila je zelo disciplinirana glede tega in zadeva je delovala, je dodala.

Obenem je opozorila, da bo moral biti Macron pred drugim krogom zelo previden, ko oziroma če bo načenjal vprašanje protikandidatkinega sodelovanja z Rusijo. Če želi zmagati, se mora namreč predvsem osredotočiti na domača vprašanja, v središče mora postaviti skrbi Francozov, kar je že doslej počela Marine Le Pen, je dejala.

STA