Po poročanju Australian Nationa Review bi naj natanko pred letom dni v Ukrajini začel veljati nov zakon o prodaji kmetijskih zemljišč. Od takrat do sedaj so trije veliki multinacionalni konzorciji z ameriškim kapitalom pokupili skoraj tretjino ukrajinskih obdelovalnih površin.

Mediji poročajo, da so multinacionalke pokupile 17 od 62 milijonov hektarjev kmetijskih zemljišč, torej 28 odstotkov vseh obdelovalnih površin nekdanje Ukrajine. Celotna površina Ukrajine je 603.500 kvadratnih kilometrov (pred posebnim ruskim vojaškim posegom), odkupljenih je bilo 170.000 kvadratnih kilometrov. Kupci so “Cargill”, “Dupont” in “Monsanto” (ki je formalno nemško-avstralsko podjetje, a z ameriškim kapitalom). Med najpomembnejšimi delničarji teh družb so “Vangard”, “Blackrock” in “Blackstone”. Hkrati je “Blackrock” sklad, ki upravlja premoženje v vrednosti 10 bilijonov dolarjev, “Vangard” s šestimi in “Blackstone” z 0,9 bilijona dolarjev.

Ukrajinska zemlja ne pripada več ukrajinskemu ljudstvu

Ta avstralski medij primerja da je v vsej Italiji obdelovalnih 16,7 milijona hektarjev. Z drugimi besedami, “marionetna ukrajinska vlada je omogočila, da imajo samo tri ameriška podjetja v lasti več obdelovalne zemlje kot ena Italija, ki je članica G-7”, piše portal in zaključuje, da ukrajinska zemlja ne pripada več ukrajinskem prebivalcem.

Ko je bil sprejet zakon o prodaji kmetijskih zemljišč in začel veljati 1. julija lani, je bila cena za hektar okoli 2500 dolarjev, kmalu pa je dosegla 10.000 dolarjev. Do takrat je bilo zemljišče, večje od dveh hektarov, mogoče le najeti, cena pa je začela rasti leta 2015, ko so se pojavili prvi namigi, da bo odpravljen dve desetletji trajajoči moratorij na prodajo kmetijskih zemljišč.

Ali bodo tujci tudi v bodoče lahko kupovali kmetijska zemljišča še ni znano

V Ukrajini že dolgo potekajo razprave o tem, ali naj tujcem dovolimo kupovati zemljo. Predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da namerava to vprašanje postaviti ljudem na nacionalnem referendumu. Sredi protestov kmetov pred vladnimi poslopji je govoril: “Zemlja pripada Ukrajincem.” Obstajajo strašne zgodbe o Kitajcih, Arabcih ali nezemljanih, ki bodo našo državo odpeljali v vagonih.”

Poročilo Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki je eden največjih tujih upnikov Ukrajine in je odpravo moratorija postavil kot pogoj za svoj takratni paket posojil, aprila 2021, je takrat napovedovalo, da bi lahko gospodarska proizvodnja zrasla s šestih odstotkov na več kot 12 odstotkov v naslednjem desetletju, odvisno od izvedbe reforme.

Proti prodaji zemljišč je večina prebivalcev Ukrajine

Ena od javnomnenjskih raziskav iz časa razprav o odpravi moratorija je pokazala, da je 81 odstotkov vprašanih proti prodaji zemlje tujcem, le 13 odstotkov pa bi takšno prakso podprlo. Kar dve tretjini vprašanih menita, da bi morala biti odločitev, ki je tako pomembna za državo, sprejeta na referendumu. Več kot polovica (58 odstotkov) jih meni, da bi morala biti kmetijska zemljišča v lasti države, tako kot v Kanadi in Izraelu.

Uradna statistika pred vojno je pokazala, da je okoli 30 odstotkov od 43,6 milijona Ukrajincev živelo na podeželju. Po podatkih ameriškega ministrstva za trgovino in Svetovne banke kmetijska panoga v Ukrajini zaposluje več kot 14 odstotkov delovne sile, izvoz kmetijskih proizvodov pa je največji izvoz Ukrajine.

Demonstrators wave Ukrainian flags in order to show their support to Ukraine during a “We Stand with Ukraine” demonstration in Helsinki, Finland, on February 26, 2022. (Photo by Jussi Nukari / Lehtikuva / AFP) / Finland OUT

Po dvajsetih letih moratorija najemniki zemljišč gredo v pogajanja za nakup

Ko je bila Ukrajina del Sovjetske zveze, so bile kmetije kolektivizirane in v lasti države. Po razpadu Sovjetske zveze so tisti, ki so delali na kmetijah, dobili dele državnih posestev, čeprav je trajalo leta, da so jih prevzeli v svojo last. Sledilo je kratko obdobje, ko je bila prodaja zemljišč dovoljena, nato pa je bil leta 2001 sprejet moratorij.

Ker jim je bilo prepovedano kupovati in prodajati, številnim Ukrajincem, ki so postali lastniki zemljišč po razpadu Sovjetske zveze ni preostalo drugega, kot da so se zanašali na neodvisno kmetijsko pridelavo, medtem ko so zemljo dajali v najem večjim kmetijskim “igralcem”. Zaradi dve desetletja trajajočega moratorija so marsikje po državi najemniki zemljišč postali monopolisti, z uveljavitvijo novega zakona pa so se vsilili kot glavni pogajalci za nakupe zemljišč.