Po podatkih Eurostata, gospodinjstva v Evropski uniji namenijo 1,50 evra od vsakih 100 evrov za alkoholne pijače. Delež alkoholnih pijač v gospodinjski porabi se sicer med državami močno razlikuje.

Za uspešno primerjavo, se uporablja indeks ravni cen, ki primerja ceno enake košarice alkoholnih pijač po Evropi, saj to predstavlja dober način za pregled razlik v stroških alkohola. Povprečje EU je določeno na vrednost 100, kar pomeni, da če ta košarica na ravni EU stane 100 evrov, indeks pokaže, koliko bi stala v posamezni državi.

Indeks nad 100 tako pomeni, da je alkohol v državi dražji od povprečja EU, ocena pod 100 pa pomeni, da je cenejši.

Najdražji alkohol se prodaja v nordijskih državah, Turčiji in na Irskem

Kot kažejo podatki, je leta 2024 najdražja država izmed vseh članic in kandidatk za Evropsko unijo, za prodajo alkohola, Islandija. Prebivalci Islandije morajo za košarico z alkoholnimi pijačami, plačati kar 285 evrov, kar je 185 odstotkov nad povprečjem Evropske unije.

Za Islandijo zaostajata tudi dve nordijski državi, saj nakupovalna košarica z alkoholom stane 226 evrov na Norveškem ter 210 evrov na Finskem. Nekoliko cenejši sta Švedska in Danska, ki pa sta vseeno nad povprečjem na ravni EU.

Konkretno nad povprečjem izstopata še Turčija in Irska, kjer bo košarica z alkoholom stala 203 in 198 evrov.

Najcenejši alkohol v bližini Slovenije

Najnižje cene alkohola boste našli v Italiji, Nemčiji in Avstriji. Sodeč po indeksu, bi za alkoholne pijače, ki v EU stanejo 100 €, v Italiji odšteli zgolj 84 €, kar pomeni, da so cene alkoholnih pijač 16 odstotkov nižje od povprečja EU. 

V Nemčiji cene znašajo 87 evrov, v Avstriji 90 evrov, v Španiji ljudje za enako košarico pijač plačajo 91 evrov, medtem ko je v Franciji alkohol dražji za 2 odstotka več od povprečja EU.

V Sloveniji, je za košarico alkoholnih pijač potrebno odšteti 109 evrov, kar pomeni, da smo nad povprečjem EU za 9 odstotkov.

[[image_1_article_83466]]

Indeks ne upošteva dohodka

Pri primerjavah cen, se ne upoštevajo dohodki ali zaslužki gospodinjstev. Kot je za Euronews povedal profesor Colin Angus z Univerze v Sheffieldu, je pomembo razlikovati med ceno in dostopnostjo alkohola.

Država lahko ima nizke cene alkohola, vendar pa si ga prebivalci zaradi nizkih dohodkov ne morejo privoščiti, kar pomeni da je dostopnost alkohola nizka. Situacija pa je lahko seveda tudi obratna. 

Ključno razliko delajo davki

Kot je še dodal Angus, so davki ključni faktor, ki oblikujejo cene alkohola. To je še posebej izrazito vidno v Severni Evropi, kjer so viški davki, posledično pa tudi višje cene alkohola.

Z višjimi davki lahko država dobi več prihodkov

Dr. Jakob Manthey z Univerze v Hamburgu je prav tako poudaril, da so višje trošarine na določene alkoholne pijače glavni dejavnik razlik v cenah alkohola, saj trošarine v veliki meri določajo maloprodajno ceno.

Opozoril je, da višji davki niso povezani le z zmanjšanjem porabe, ter da povišanje davkov lahko poveča tudi davčne prihodke države.

Colin Angus je ob tem dodal, da je pomemben dejavnik pri določanju stopenj obdavčitve alkohola tudi proizvodnja alkohola, kar je vidno predvsem pri vinu. Po Evropi imajo namreč nekatere države, ki proizvajajo vino v večjih količinah, pogosto zelo nizke ali celo ničelne davčne stopnje na vino, medtem ko države, ki vina ne pridelujejo v večjih količinah, vino običajno obdavčijo precej bolj.