Danes je svetovni dan varčevanja. Obeležujemo ga že 95. leto zapored in ponuja priložnost, da preverimo svoje prihranke in razmislimo, kako bi si s postopnim dajanjem nekaj denarja na stran ustvarili finančno blazino za nepredvidene izdatke ali pa izpolnitev želja. Če seveda tega doslej še nismo storili.
Svetovni dan varčevanja obeležujemo od leta 1924, ko so se v Milanu zbrali predstavniki hranilnic iz 27 držav ter z razglasitvijo svetovnega dneva varčevanja posameznike in gospodarske družbe opozorili na pomembnost varčevanja. To je aktualno tudi skoraj sto let pozneje, pa čeprav so danes obrestne mere nizke.
Zadolženost v Sloveniji manjša v primerjavi z EU
Pandemija covida-19 je sicer varčevanje okrepila, ugotavljajo statistiki – tudi zaradi negotovosti, povezanih z nadaljnjim širjenjem okužb in razmer na trgu dela. Slovenci veljamo za varčen narod.
Stopnja bruto varčevanja slovenskih gospodinjstev je ob koncu lanskega leta dosegla 13,3 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke nižje kot leto prej. S tem se je naša država uvrstila na sedmo mesto med članicami EU. Povprečje EU je bilo lani pri 10,7 odstotka.
Stopnja bruto varčevanja slovenskih gospodinjstev je ob koncu lanskega leta dosegla 13,3 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke nižje kot leto prej. S tem se je naša država uvrstila na sedmo mesto med članicami EU. Povprečje EU je bilo lani pri 10,7 odstotka.
Neto finančno premoženje (razlika med sredstvi in obveznostmi) slovenskih gospodinjstev se že 18 let povečuje. Izjemi sta bili leti 2008 in 2011. V letu 2019 se je neto finančno premoženje gospodinjstev povečalo za skoraj 11 odstotkov in je konec leta znašalo 43,4 milijarde evrov. Največji delež pri tem kljub obdobju zelo nizkih depozitnih obrestnih mer še vedno predstavljajo denarne vloge in gotovina. Zadolženost gospodinjstev v Sloveniji je medtem bistveno manjša kot v EU.
Boljše mesto, boljše življenje
Na zadnji oktobrski dan pa obeležujemo svetovni dan mest, ki sledi vodilu “Boljše mesto, boljše življenje” in med drugim naslavlja izzive trajnostnega urbanega razvoja. Pomen urejanja prostora za vsakdanje življenje ljudi in delovanje družbe je izpostavila tudi pandemija covida-19. Kot so ob svetovnem dnevu mest poudarili Združeni narodi, so urbana območja dom 55 odstotkom svetovnega prebivalstva, ta delež pa se bo po pričakovanjih do leta 2050 povečal na 68 odstotkov.
Kot so ob svetovnem dnevu mest poudarili Združeni narodi, so urbana območja dom 55 odstotkom svetovnega prebivalstva, ta delež pa se bo po pričakovanjih do leta 2050 povečal na 68 odstotkov.
Pomen urejanja urbanega prostora in učinkovitega delovanja mestnih skupnosti je izpostavila tudi pandemija. “Do izraza je prišel pomen sodelovanja posameznikov v skupnosti, saj so mesta nosila največji del bremena pandemije,” so zapisali v sporočilu. Skupnosti imajo po njihovih besedah s svojo inovativnostjo, odpornostjo in proaktivnostjo tudi ključno vlogo pri oblikovanju gospodarsko, družbeno in okoljsko trajnostnih mest.
Pri zagotavljanju trajnostnega urbanega razvoja in boljših mest prihodnosti se je treba po mnenju Združenih narodov držati načela razmišljaj globalno, deluj lokalno, saj se velike spremembe začnejo z majhnimi koraki.
Pri tem gre med drugim za načrtovanje in gradnjo kakovostih domovanj, dostopnost do osnovnih storitev, ustrezno infrastrukturno opremljenost skupaj s pogoji za uveljavljanje trajnostne mobilnosti, zadosten prostor za fizično oddaljevanje ter dostop do javnih zelenih in odprtih površin.
Da bi lahko pandemija spremenila način delovanja mest v prihodnosti, so opozorili tudi na Ministrstvu za okolje in prostor. Te razmere so po njihovih besedah na svojevrsten način pokazale, kako pomembno je načrtovanje in urejanje prostora za vsakdanje življenje ljudi in delovanje družbe nasploh. “Pri tem gre med drugim za načrtovanje in gradnjo kakovostih domovanj, dostopnost do osnovnih storitev, ustrezno infrastrukturno opremljenost skupaj s pogoji za uveljavljanje trajnostne mobilnosti, zadosten prostor za fizično oddaljevanje ter dostop do javnih zelenih in odprtih površin,” so izpostavili.
Mesta v ospredju sredinega šestega urbanega foruma
Mesta bodo tudi v ospredju šestega urbanega foruma, ki ga v sredo organizirajo Združenje mestnih občin Slovenije, Inštitut za geostrateške, pravne in futuristične raziskave ter svetovanje ter okoljsko ministrstvo.
Za kakovost prostora in okolja ter s tem boljše življenje prebivalcev je pomemben način, kako smo povezani in mobilni. Zato bo poudarek foruma na posodobitvi železniške infrastrukture, razvoju javnega potniškega prometa in drugih področjih trajnostne mobilnosti v povezavi z digitalizacijo in možnimi viri financiranja.
Tema dogodka, ki bo potekal prek spleta, njegov častni pokrovitelj pa je predsednik republike Borut Pahor, bodo mesta kot generator trajnostnega in digitalnega razvoja Slovenije, zato bodo v ospredje postavili trajnostno mobilnost in razvoj pametnih mest.
“Za kakovost prostora in okolja ter s tem boljše življenje prebivalcev je pomemben način, kako smo povezani in mobilni. Zato bo poudarek foruma na posodobitvi železniške infrastrukture, razvoju javnega potniškega prometa in drugih področjih trajnostne mobilnosti v povezavi z digitalizacijo in možnimi viri financiranja,” so zapisali na ministrstvu.
