Hrvaška se sooča z doslej največjim izbruhom afriške prašičje kuge (APK) pri domačih prašičih. Bolezen se hitro širi v osiješko-baranjski in vukovarsko-sremski županiji, kjer je bilo po podatkih tamkajšnjih oblasti že usmrčenih več kot 41.000 prašičev. V eni izmed okuženih farm, ki je štela približno 10.000 živali, bodo v prihodnjih dneh usmrtili vse prašiče. Slovenska Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarja, da je stopnja ogroženosti zelo visoka, zato rejce, lovce in potnike poziva k doslednemu spoštovanju biovarnostnih ukrepov in previdnosti pri potovanjih na Hrvaško.
Kaj je afriška prašičja kuga
Afriška prašičja kuga je virusna bolezen, ki prizadene domače in divje prašiče. Zanjo so značilni nenadna oslabelost, izguba apetita, visoka vročina ter značilna rdečina ali potemnitev kože, zlasti na ušesih, trebuhu in nogah. Pri obolelih živalih se pogosto pojavijo težave z dihanjem, bruhanje in krvava driska, v nekaj dneh pa praviloma poginejo.
Ker zdravila proti bolezni ni, je edini učinkovit ukrep preprečevanje širjenja okužbe. To pomeni strogo izvajanje biovarnostnih ukrepov v reji, takojšnjo prijavo suma bolezni in usmrtitev vseh obolelih in ogroženih živali.
Ali je virus nevaren za ljudi?
Dobra novica je, da afriška prašičja kuga ni nevarna za ljudi. Profesor Zoran Luković s Fakultete za kmetijstvo Univerze v Zagrebu je za net.hr pojasnil, da meso okuženih prašičev za človeka ne predstavlja tveganja, tudi če bi ga zaužili. A hkrati poudarja, da takšno meso ne sme priti na trg, saj lahko predstavlja vir širjenja bolezni med prašiči. Virus lahko namreč v mesnih izdelkih, zlasti suhomesnatih, preživi več mesecev, odpadki pa lahko okužijo divje prašiče v naravi.
Zakaj je treba kljub temu usmrtiti živali
Množična usmrtitev okuženih in ogroženih prašičev je nujna za zajezitev bolezni, saj je virus izredno odporen in težko obvladljiv. S tem preprečijo trpljenje živali in omejijo gospodarsko škodo, ki jo lahko povzroči širitev bolezni v druge reje.
Ključna je odgovornost rejcev in potnikov
Strokovnjaki opozarjajo, da je k širjenju bolezni pogosto prispevalo neodgovorno ravnanje rejcev in nezakonita trgovina z živalmi. Slovenski rejci morajo dosledno izvajati biovarnostne ukrepe – razkuževanje obutve in vozil, omejevanje stikov z drugimi rejami in preprečevanje stika domačih prašičev z divjimi. Potniki, ki se vračajo iz Hrvaške, naj ne prinašajo mesnih izdelkov, saj ti lahko predstavljajo tveganje za vnos virusa v državo.
