Zaradi podnebnih sprememb in širjenja invazivnih vrst komarjev bi se lahko virusna bolezen čikungunja v prihodnje prenašala na precej večjem delu Evrope, predvsem v poletnih mesecih, v južnih državah pa celo več kot pol leta, kaže nova znanstvena študija.

Okužba povzroča hude in dolgotrajne bolečine v sklepih

Kot poroča MMC RTV SLO, virus čikungunje prenašajo tigrasti komarji in komarji ščitarji. Ko komar piči okuženo osebo, virus vstopi v njegovo črevo, nato pa se po inkubacijskem obdobju razširi do slinavk, zaradi česar lahko ob naslednjem piku okuži novo osebo.

Bolezen so prvič zaznali leta 1952 v Tanzaniji in je bila dolgo omejena predvsem na tropska in subtropska območja, kjer vsako leto zbolijo milijoni ljudi. Okužba povzroča hude in dolgotrajne bolečine v sklepih, ki so lahko posebej nevarne za majhne otroke in starejše.

Raziskovalci s šokantno ugotovitvijo, virus se lahko širi tudi v hladnejših območjih

Študija britanske nacionalne znanstvene akademije Royal Society, ki jo povzema Guardian, ugotavlja, da so zaradi višjih temperatur okužbe v državah, kot sta Španija in Grčija, možne od maja do novembra, na jugovzhodu Anglije pa predvsem julija in avgusta. Raziskovalci opozarjajo, da bi se virus ob nadaljnjem segrevanju podnebja lahko razširil še severneje in potencialno zajel kar 29 evropskih držav.

Analiza je celovito ocenila vpliv temperature na inkubacijski čas virusa v azijskem tigrastem komarju, ki se je v zadnjih desetletjih razširil po Evropi. Ugotovili so, da je najnižja temperatura za prenos okužbe za 2,5 stopinje Celzija nižja od prejšnjih ocen, kar po besedah raziskovalcev pomeni »precej šokantno« razliko, saj se virus lahko širi tudi v hladnejših območjih ali obdobjih, kjer tveganja prej niso pričakovali.

»Širjenje bolezni proti severu je le vprašanje časa«

Vodilni avtor študije Sandeep Tegar iz britanskega Centra za ekologijo in hidrologijo (UKCEH) opozarja, da se Evropa segreva približno dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, zato je spodnja temperaturna meja za širjenje virusa ključnega pomena. »Širjenje bolezni proti severu je le vprašanje časa,« je dejal.

Njegov kolega Steven White poudarja, da so bile še pred dvema desetletjema bolezni, kot sta čikungunja in denga, v Evropi nepredstavljive. »Zdaj se je vse spremenilo. To je posledica invazivnega komarja in podnebnih sprememb, res je tako preprosto,« je povedal. Dodal je, da so v Franciji v desetletju do lani potrdili približno 30 primerov čikungunje, lani pa že več kot 800, pri čemer so virus prinesli predvsem potniki iz francoskih čezmorskih tropskih ozemelj.

Kaj lahko storimo?

Diana Rojas Alvarez iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je za Guardian poudarila, da študija kaže na vse večjo verjetnost lokalnega prenosa virusa v Evropi. Po njenih besedah ima lahko bolezen dolgotrajne posledice, saj do 40 odstotkov okuženih tudi po petih letih trpi zaradi artritisa ali hudih bolečin. »Podnebje ima na to ogromen vpliv, vendar ima Evropa še vedno možnost preprečiti nadaljnje širjenje teh komarjev,« je dejala.

Med ključnimi ukrepi je izpostavila odstranjevanje stoječe vode, uporabo repelentov ter nošenje dolgih, svetlih oblačil.

Invazivni trigrasti komar tudi v Sloveniji

Leta 2024 je Evropska unija odobrila tudi prvo cepivo proti čikungunji. Cepivo Ixchiq, ki ga je razvilo evropsko biotehnološko podjetje Valneva, je namenjeno osebam, starejšim od 18 let. Prejme se v enem odmerku, zaščita pa se začne razvijati približno mesec dni po cepljenju in traja okoli šest mesecev.

[[image_1_article_85641]]

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je ob odobritvi cepiva opozoril, da zaradi toplejšega podnebja v Evropi narašča število primerov bolezni, ki jih prenašajo komarji, med njimi denga, zika in čikungunja. Invazivni tigrasti komar se je po njihovih podatkih že ustalil v 13 evropskih državah, tudi v Sloveniji, Avstriji, Italiji in na Hrvaškem.