Kljub temu, da je človek s svojo prisotnostjo in nepremišljeno sebičnostjo že desetletja krivec za to, da emisije naraščajo, narava pa nazaduje, v letu 2025 beležimo tudi svetle trenutke, ki dajejo upanje. Usmerjeni ukrepi na področju čiste energije, varovanja živali in narave in pravic staroselskih ljudstev so prinesli nekatere oprijemljive pozitivne rezultate za podnebje in naravo. 

Razmah obnovljivih virov energije

Vetrna, sončna in druga obnovljiva energija so letos prehitele premog kot vodilni vir električne energije v svetu. Globalno rast obnovljivih virov energije poganja predvsem Kitajska, ki močno širi svojo proizvodnjo čiste energije in prevladuje pri izvozu tehnologij čiste energije. Prav tako aktivno izkoriščajo moč ekstremnih neviht z vetrnimi elektrarnami, odpornimi na tajfune.

Na svetovni ravni se stopnja rasti zmogljivosti obnovljivih virov energije pospešuje v več kot 80 % držav. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo naj bi se do leta 2030 skupna zmogljivost obnovljivih virov energije podvojiola v primerjavi z današnjimi ravnmi.

Zaščita oceanov

Odprto morje, torej voda zunaj nacionalnih jurisdikcij, pokriva skoraj dve tretjini svetovnih oceanov. Trenutno je zaščiten le 1 % tega ogromnega območja, vendar se bo to kmalu spremenilo. Po desetletjih pogajanj je bil leta 2023 končno sprejet globalni sporazum o zaščiti odprtega morja, septembra letos pa ga je končno ratificiralo dovolj držav, da je začel veljati. 

Sporazum o odprtem morju predvideva, da bo 30 % teh voda razglašenih za zavarovana območja, namenjena zaščiti habitatov, vrst in zdravih morskih ekosistemov.

Preobrati pri gozdovih

Brazilija je letos gostila COP30, prvo globalno podnebno konferenco ZN, ki je potekala v amazonskem deževnem gozdu in prav gozdove tako postavila v središče razprav.

Uradni brazilski podatki kažejo, da se je krčenje gozdov v brazilskem delu Amazonije v 12 mesecih do julija 2025 zmanjšalo za 11 % in doseglo najnižjo raven v zadnjih 11 letih. Krčenje se je zmanjšalo tudi v občutljivem ekosistemu Cerrado. Neodvisna organizacija Imazon je ugotovila, da je bilo oktobra 2025 krčenje gozdov v brazilski Amazoniji za 43 % nižje kot oktobra 2024.

Na svetovni ravni so bile letne stopnje krčenja gozdov v obdobju 2015-2025 za 38 % nije kot v letih 1990-2000, navaja poročilo ZN iz leta 2025, več kot polovica svetovnih gozdov pa je zajeta v dolgoročne načrte upravljanja. 

Prelomna sodna odločitev

Meddržavno sodišče (ICJ), poglavitni sodni organ OZN, je letos sprejelo prelomno odločitev, ki odpira državam možnost, da se medsebojno tožijo zaradi podnebnih sprememb. To bi lahko državam, ki jih podnebne spremembe močno prizadenejo, omogočilo pravne ukrepe proti državam, ki onesnažujejo.

 

Zmage za prostoživeče živali

Več ogroženih vrst je letos doživelo izjemne povratke, kar kaže na to, da so lahko ukrepi za varstvo narave pri upočasnjevanju ali celo obračanju izgube biotske ranovrstnosti še kako učinkoviti. 

Zelene želve, nekoč lovljene zaradi jajc in okrasnih oklepov, so bile rešene pred izumrtjem. Zaradi desetletij varstvenih prizadevanj, od izpuščanja mladičev na plaže do zmanjševanja nenamernega ulova v ribiške mreže, so se njihove populacije začele obnavljati. Zelene želve so bile do letos na Rdečem seznamu Mednarodne zveze za ohranjanje narave (IUCN) prestavljene iz kategorije ''ogrožena vrsta'' v ''manj ogrožena vrsta''. Tudi na Floridi so letos zabeležili rekordno gnezditveno sezono morskih želv z več kot 2.000 gnezdi usnjač.

Indija zdaj gosti kar 75 % svetovne populacije tigrov, saj je v nekaj več kot desetletju njihovo število podvojila na več kot 3.600. Živijo na območju 138.200 kvadratnih metrov skupaj s približno 60 milijoni ljudi. V preteklih letih je bilo vloženega veliko truda v zaščito pred krivolovom in izgubo habitatov ter v zmanjševanje konflikotv z ljudmi. Znanstvenimi pravijo, da takšna prizadevanja ponujajo dragocene lekcije za preostali svet in kažejo, kako lahko varstvo narave ščiti velike mačke, krepi biotsko raznovrstnost in podpira lokalne skupnosti.

Staroselska ljudstva

Letos so bila staroselska ljudstva na ravni Združenih narodov uradno priznana kot vodilni varuhi in skrbniki planeta. Zaključni del konference ZN o biotski raznovrstnosti COP16, ki je potekal februarja, je staroselskim ljudstvom podelil uredni glas pri globalnem odločanju o varstvu narave.

Poudarek na pomenu znanja naših prednikov se je nadaljeval tudi na podnebni konferenci COP30, ki je potekala v Braziliji. Tam so bila staroselska ljudstva zastopana z največjo delegacijo v zgodovini COP, ocenjuje se, da se je je udeležilo približno 2.500 staroselcev. Sprejeti so bili tudi novi finančni prispevki in zaveze k priznavanju pravic staroselskih zemljišč, samo v Braziliji je bilo ustanovljenih 10 novih staroselskih ozemelj.

Obnova reke Klamath

Le leto dni po tem, ko so odstranili štiri jezove na reki Klamath v Kaliforniji so se lososi vrnili na svoja nekdanja drstišča. Lososi so bili v zgornjih delih reke odsotni več generacij. Toda kampanija, ki so jo vodila staroselska plemena je privedla do tega, da so bile leta 2024 odstranjene štiri hidroelektrarne, ki so desetletja močno onesnaževale reko. Klamath ponovno svobodno teče, lososom pa je bil povrnjen njihov dom.