Evropska komisija je predstavila stategijo za pospešitev razvoja in uvajanja malih modularnih reaktorjev (SMR) in naprednih modularnih reaktorjev (AMR) v Evropi. Gre za novo generacijo jedrskih tehnologij, ki naj bi pomagale pri doseganju podnebne nevtranosti, večji energetski varnosti in konkurenčnosti evropskega gospodarstva.
Manjši reaktorji, hitrejša gradnja in večja prilagodljivost
Za razliko od klasičnih jedrskih elektrarn so mali modularni reaktorji manjši in zasnovani modularno. To pomeni, da se lahko posamezni deli ali celotni reaktorji izdelujejo v tovarnah, nato pa se prepeljejo na lokacijo, kjer se jih hitro sestavi. Tak pristop naj bi omogočil hitrejšo gradnjo, nižje stroške in večjo prilagodljivost pri umeščanju v energetske sisteme.
Komisija ocenjuje, da bi lahko SMR v prihodnosti dopolnjevali obnovljive vire energije in prispevali k razogljičenju energetike, hkrati pa bi omogočili tudi druge oblike nizkoogljične energije. Med možnimi uporabami navajajo daljinsko ogrevanje mest, industrijsko toploto, uporabo v kemični industriji ter proizvodnjo vodika.
Poleg tega bi lahko zagotavljali stabilno oskrbo z elektriko za hitro rastoče porabnike energije, kot so podatkovni centri.
Do leta 2050 tudi do 53 gigavatov novih zmogljivosti
Po projekcijah iz programa Nuclear Ilustrative Programme (PINC) bi lahko skupna zmogljivost takšnih reaktorjev v EU do leta 2050 dosegla med 17 in 53 gigavati.
Evropski komisar za energijo in stanovanja Dan Jørgensen je ob predstavitvi strategije poudaril, da lahko mali modularni reaktorji predstavljajo varen in zanesljiv vir nizkoogljične energije, ki bi okrepil evropsko industrijo in prispeval k večji energetski neodvisnosti. Po njegovih besedah želi Evropa s to strategijo pospešiti prehod od raziskav k konkretnim projektom, saj je tehnološko vodstvo na področju jedrske energije pomembno tudi za gospodarsko konkurenčnost.
Strategija zato predvideva ukrepe za zagon prvih evropskih projektov SMR že v začetku 2030-ih. Pri tem Komisija poudarja potrebo po tesnem sodelovanju med državami članicami, industrijo, regulatorji in vlagatelji, da bi se izognili razdrobljenosti projektov in pospešili njihov prehod v komercialno uporabo. Pomembno vlogo naj bi pri tem imela tudi Evropska industrijska zveza za SMR.
Industrijsko sodelovanje in razvoj evropske dobavne verige
Med ključnimi koraki strategija izpostavlja tesnejše industrijsko sodelovanje, razvoj evropske dobavne verige ter vzpostavitev standardov, ki bi omogočili serijsko proizvodnjo reaktorjev in njihovo širšo uporabo. Poseben poudarek je tudi na razvoju znanja, raziskav in inovacij, pri čemer naj bi sodelovala zagonska podjetja, raziskovalne institucije in industrija.
Komisija želi hkrati zagotoviti, da bo uvajanje novih reaktorjev potekalo ob ohranjanju najvišjih standardov jedrske varnosti. Strategija zato predvideva tesnejše sodelovanje regulatorjev, skupne ocene projektov ter nove oblike regulativnega testiranja v okviru evropskega zakona o neto-ničelni industriji. Predlagana je tudi vzpostavitev t. i. ''SMR dolin'', kjer bi se povezovali proizvodnja, raziskave in industrijski razvoj.
Za jedrsko energijo do leta 2050 potrebnih 241 milijard evrov
EU bo na tem področju nadaljevala tudi mednarodno sodelovanje, hkrati pa želi ohraniti tehnološko neodvisnost in preprečiti nastanek novih strateških odvisnosti.
Evropska komisija je ob tem objavila tudi končno različico jedrskega investicijskega programa PINC, ki ocenjuje, da bo do leta 2050 za jedrsko energijo v EU potrebnih približno 241 milijard evrov naložb. Ta sredstva bodo namenjena tako podaljšanju življenjske dobe obstoječih jedrskih elektrarn kot tudi gradnji novih zmogljivosti, vključno z malimi modularnimi reaktorji ter drugimi naprednimi jedrskimi tehnologijami.
