Leto 2025 je v Evropi zaznamovalo ekstremno vreme, ki je prineslo poplave, vročinske valove, suše in gozdne požare. Tudi Slovenija ni ostala nepoškodovana. Konec avgusta so močne nevihte in nalivi povzročili poplave na Notranjskem in v Istri, medtem ko so poletni vročinski valovi in pomanjkanje padavin ogrozili kmetijstvo, vodne vire in gozdove.
Strokovnjaki opozarjajo, da so tovrstni dogodki vse bolj pogosti in da bodo podnebne spremembe tudi v prihodnje močno vplivale na življenje tako v Sloveniji kot drugje po Evropi.
Močne nevihte in poplave po Evropi in v Sloveniji
Leto 2025 se je začelo z močnimi nevihtami, ki so prizadele dele Evrope, vključno s Španijo, Romunijo in notranjimi regijami Slovenije. V Španiji je prišlo celo do evakuacij, v Romuniji pa so poplave ohromile delovanje solin v Praidu, kar je prisililo na tisoče ljudi, da so morali zapustiti svoje domove.
[[image_1_article_84082]]
Tudi Slovenija ni ostala nepoškodovana, konec avgusta so močni nalivi povzročili poplave predvsem na Notranjskem, v Istri in v nekaterih notranjskih dolinah, z intervencijami gasilcev in zaščitnih služb.
Vročinski valovi in suša
Poletni meseci so prinesli rekordne vročinske valove po celotni Evropi. Temperature v južni Evropi so presegale 40 stopinj Celzija, kar je sprožilo sušo, opozorila za javno zdravje in obsežne gozdne požare.
V Sloveniji so ponekod temperature povzročile sušne razmere, ki so ogrožale kmetijstvo, vodne vire in gozdove. Raziskave Imperial College London in London School of Hygiene & Tropical Medicine so pokazale, da so podnebne spremembe povzročile 68 odstotkov od 24.400 smrti zaradi vročine v 854 evropskih mestih.
V Sloveniji so bile sicer posledice vročinskih valov manj dramatične, beležili smo predvsem opozorila za javno zdravje, sušo ter negativne vplive vročine na kmetijstvo.
Podnebne spremembe in gospodarske posledice
Analiza World Weather Attribution je pokazala, da so podnebne spremembe približno 40-krat bolj verjetno povzročile ekstremne pogoje, ki so spodbudili gozdne požare na Portugalskem in v Španiji, ki so terjali smrtne žrtve ter množično prisilno selitev. Gospodarske izgube zaradi ekstremnega vremena v Evropi so ocenjene na vsaj 43 milijard evrov, pri čemer so največ izgubile Italija, Francija in Španija.
V Sloveniji smo zabeležili predvsem lokalne škode zaradi poplav, zemeljskih plazov in suše.
Strokovnjaki opozarjajo, da bo leto 2026 verjetno eno izmed najtoplejših od začetka modernih meritev leta 1850, kar pomeni, da bo celotna Evropa še naprej izpostavljena vročini, suši in neurjem.
