Recimo v Sodnem stolpu, skorajda »na koncu Lenta«. Sodni stolp s svojo arhitekturno surovostjo, lesenimi tramovi in kamnitimi zidovi, ki nosijo stoletja zgodb, ustvarja vzdušje, ki to festivalsko prizorišče gotovo označi za pravi »skriti biser« festivala. Prav tukaj se namreč glasba zazdi še bolj iskrena, bolj brez filtra in vsekakor brez distance.
[[image_1_article_78451]]
V nedeljo zvečer, denimo, je tako intimno festivalsko prizorišče zaživelo z glasbo zasedbe Swingatan: Peter Ugrin na violini, Zmago Štih s harmoniko, Aljaž Bassin in Mykhailo Levit na akustičnih kitarah ter Nikola Matošić na kontrabasu.
[[image_2_article_78451]]
Fanfare Romantique kot oda čustvom
Večer je bil posvečen predvsem albumu Fanfare Romantique, ki ni zgolj zbirka skladb, temveč premišljen hommage romanci v vseh njenih odtenkih. Glasba Swingatana je namreč lahkotna in zahtevna hkrati, poslušalca pa popelje skozi pravi vrtiljak zgodb – vse od melanholičnih balad do živahnih latino skladb. In celo do prav posebnega doživetja – prav spektakularnega stepa, za katerega je publika z bučnim aplavzom nagradila Mišo Levita.
[[image_3_article_78451]]
Dodati velja tudi to, da je Sodni stolp najbrž edino prizorišče - ali vsaj eno od redkih - kjer tako nastopajoči kot poslušalci glavnega tonskega mojstra prosijo, ali lahko zaigrajo še eno.
[[image_4_article_78451]]
Lentanja v Sodnem stolpu še ni konec …
Kaj vse se v Sodnem stolpu še obeta in komu bomo še imeli priložnost prisluhniti?
- 23. junij – TransverZala
- 24. junij – Belin
- 25. junij – Nakána
- 26. junij – D’Rafters
- 27. junij – Vollmaier: Kind of Laibach
- 28. junij – Yanu: Tomšič, Leonardi, Mikulan
