Adrijana Kos, sodelavka Mladinskega kulturnega centra Maribor in koordinatorka prej omenjenega sklopa Svet je pisan planet, nam je pojasnila, da je namen vsega tega predstavitev različnih kultur in držav skozi glasbo, hrano, petje in ples.

Posamezniki in društva tukaj predstavljajo svojo tradicijo

S sklopom so sicer začeli že pred leti in sicer tako, da so vabili predvsem mlade ljudi, ki so bili v Mariboru na mladinskih izmenjavah ali praksah. "V zadnjih letih pa je šlo bolj v to smer, da vabimo tudi društva, ki 'pokrivajo' tujce, ki živijo že dlje časa v Sloveniji. Torej so že tukaj nekoliko domači in poskušajo, oziroma želijo to svojo tradicijo predstaviti še ostalim v Art kampu," je pojasnila Kosova.

[[image_2_article_78492]]

V torek, 24.6., so se tako predstavili Palestinci in Sirski Kurdi. "Drugače pa je že vrsto let tukaj tudi Stajana z učenjem ukulele, Druga gimnazija se predstavlja s svojim evropskim programom, Zavod PIP tukaj pedstavlja projekt Europe Direct. Imamo pa tudi Filantropijo, ki skrbi za veliko oseb z mednarodno zaščito oziroma s statusom beguncev. Potem pa imamo seveda tudi posameznike, kot je Joytri, ki prihaja iz Indije in bo tudi v petek tukaj predstavljala Indijo," je še dodala. V petek si lahko na tej lokaciji ogledate tudi folkart iz Singapurja.

Torkovo dogajanje je organizirala Barbara Novak, predsednica humanitarnega društva Ni-Lu. Pobudo pa je, kot nam pojasni, sprejela z odprtim srcem. "Z naj­ve­čjim ve­seljem sem se odzvala in z velikim ponosom pripeljala te ljudi v Mestni park. Z ne­ka­te­ri­mi se po­z­namo že sko­raj devet let, z ne­ka­te­ri­mi manj, a prav ni­ko­li mi ni niti ena iz­med teh že­n­sk, ki so tukaj na stojnici, rekla 'ne bom' ali 'ne bi'. Zmeraj so tukaj zame, kakor tudi jaz za njih. Smo kot ena velika družina, ki se druži in povezuje. Z veseljem in ponosom jih predstavim. Naj bodo del nas, ker so tukaj z nami," pove.

Žalostne zgodbe in kanček upanja

[[image_3_article_78492]]

Obiskovalci so lahko na stojnicah okušali jedi, opazovali tradicionalna oblačila, se naučili nekaj plesnih korakov in predvsem spoznavali ljudi. Tiste, ki morda v vsakdanjem življenju ostanejo nevidni. Tiste, ki jih na ulici sicer prepoznamo po jeziku, redkeje pa po zgodbah, ki jih nosijo s sabo. Svojo izredno žalostno zgodbo nam je med drugim zaupala tudi Linda, ki se je pred sedmimi meseci v Slovenijo preselila iz Gaze.

"Slovenija je čudovita, ljudje so me lepo sprejeli in so izredno prijazni. A kljub vsem lepim občutkom vsak dan razmišljam o tem, kaj se dogaja v moji domovini - v Palestini, v Gazi. V Sloveniji sem z eno hčerko, šest otrok pa trenutno čaka v Egiptu. Upam, da jih bom v kratkem spet videla. V Evropo sem namreč prišla takoj po tem, ko mi je izraelska vojska ubila moža. Žal me je lahko pospremila le hči, ki je zaradi poškodbe možganov na vozičku," nam s solzami v očeh razloži sogovornica.

[[image_5_article_78492]]

Le nekaj korakov naprej, pri stojnici Sirskih Kurdov, pa smo se ustavili ob Arifu, ki v Sloveniji živi že devet let. Kot je pojasnil, je Maribor zanj že dolgo pravi dom, a mu je pomembno, da lahko vsaj za en dan deli delček tistega sveta, iz katerega prihaja. "Moja družina je tukaj, imam namreč štiri sinove in ženo. Tukaj imam službo, otroci hodijo v šolo in z veseljem rečem, da je Maribor moj dom," je zatrdil in nam ponosno pokazal dobrote na stojnici.

S pomočjo predstavitev rušijo stereotipe

[[image_4_article_78492]]

V sklopu programa Svet je pisan planet pa je MKC Maribor pripravil seveda tudi spremljevalni program, kot je spoznavanje držav preko zastav. "Tako dobijo tudi otroci malo širšo sliko, koliko je naš planet velik in koliko so države med seboj različne," doda Adrijana.

"Ljudem poskušamo približati svet, ker nimajo vsi te možnosti, da lahko potujejo in si ga v živo ogledajo."

"Takšne predstavitve se nam zdijo pomembne, saj lahko ljudje določeno kulturo razumejo le, če jo tudi spoznajo/vidijo. Včasih nastanejo neke slike o določenih kulturah, ki pa ne predstavljajo vseh posameznikov iz te kulture. Zato želimo predvsem pokazati še druge strani, ki mogoče niso bile predstavljene v medijih ali pa v javnosti," še poudari sogovornica.

[[image_1_article_78492]]

"Vsaka država, vsaka kultura ima svoje prednosti in slabosti, ampak to ne pomeni, da se ne moramo nekje na sredini srečati in se skupaj imeti lepo."

V nadaljevanju z veseljem pojasni, da ji je najbolj všeč ta način (v stilu Društva Diamant in Palestincev), da "pridejo družine in prijatelji in je to za njih celodnevni dogodek". "Torej tudi prinesejo deke, se posedejo in zadevo tretirajo kot nek piknik. Zraven tudi kaj zaplešejo, zapojejo, zaigrajo,..."