Pred veliko otvoritvijo že 30. Folkarta na Glavnem odru na Dravi so po Lentu poplesavali folkloristi iz Argentine, Črne Gore, Kenije, Peruja, Ruske Republike Tuve, Srbije in Slovenije.

Folkart, letos že 30., v okviru Festivala Lent vedno privablja staro in mlado, letos ponovno na plavajoči oder na Dravi. Folkrat, ki v svetu uživa veliko priljubljenost je tudi želena destinacija mnogih tujih skupin.

Letos bomo skozi celoten Folkart imeli možnost videti 8 folklornih skupin iz sedmih držav.

Argentina: Temperamentni in strastni ritmi ljudske tradicije ter tanga

Skupina »Nuestras Raíces« (Naše korenine) v enaki meri goji tradicijo gáučov, po vsem svetu znanih argentinskih pastirjev, kot tudi tradicijo tanga, ki izhaja iz revnih četrti Buenos Airesa. Predstava, ki prinaša ogromno strasti in ljubezni do umetnosti.

Črna Gora: Ponosna drža in očarljiva ležernost, prepletena z aristokratskim poreklom.

Pridih aristokratskega bo videti v nastopih izjemnega ansambla »Crna Gora«, katerega prvenstvena naloga je ohranjati bogato ljudsko izročilo svoje domovine, predvsem pa ga na umetniški način predstavljati po svetu. Z bogatimi narodnimi kostumi, petjem in glasbo poudarjajo raznoliko ter bogato tradicijo.

Kenija: Vroči afriški ritmi z bogatim ljudskim izročilom

Ta folklorna skupina iz Kenije, države na vzhodu črne celine, je bila ustanovljena že leta 1996. Ob uporabi značilnih glasbil in z nošami različnih plemen nas skozi temperamentne predstave popeljejo skozi bogato tradicijo svoje obmorske države. Njihovi plesi so polni nam tako zanimivih afriških ritmov, posebne energije in nenehnega gibanja. Vse skupaj pa izdatno podkrepijo z udarci na bobne, imenovane l’Ohangla; ti imajo pomembno vlogo pri vseh tradicionalnih dogodkih – pri poroki, rojstvu in ob smrti, kot tudi ob verskih obredih.

Peru: Izjemen, avtentičen prikaz izročila Inkov

V Maribor so prišli ena najbolj znanih in tudi zaželenih gostij svetovnih folklornih festivalov, skupine C.I.D.A.N. MiPeru, katere začetki segajo v leto 1985. V svoje nastope vpletajo izjemno zgodovino svoje države, različne vplive ter starodavno kulturo.

Rusija, Republika Tuva: Mistika, grleno petje in redko videna tradicija

Nacionalni ansambel Sayani predstavlja običaje in življenje starodavnega nomadskega ljudstva, katerih potomci so ohranili lasten jezik in prvotno, izvirno kulturo. Njihova predstava pa temelji tudi na mitih in legendah ostalih azijskih ljudstev, živečih na tem območju. Vsekakor ena največjih atrakcij letošnjega Folkarta.

Srbija: Barvita, energična, močno zakoreninjena ljudska tradicija

Originalnost, raznolikost, udarni ritmi, lepota noš, nezgrešljiva iskrivost in veličina ljudskega življenja so temelj sleherne predstave folklornega ansambla, ki je gostoval po vsem svetu ter vsa leta svojega obstoja pobira najvidnejše nagrade tako v tujini kot doma, v Srbiji. Prav tako ohranjajo izvirnost pristnih ljudskih običajev in avtentičnost narodnih noš, saj so v njihovi zbirki tudi noše, stare preko sto let.

Slovenija

Mladost, zagnanost, ljubezen do kulture svoje dežele

Uspešno zgodbo, ki se tudi v današnjih časih razvija ter vzpenja, so daljnega leta 1964 začeli takratni člani AFS Študent. Izvajali so plese celotnega območja nekdanje Jugoslavije ter se proslavili na neštetih festivalih po celem svetu. Leta 1989 so svoja potovanja nadgradili z ustanovitvijo lastnega folklornega festivala, mednarodnega CIOFF® folklornega festivala FOLKART, iz katerega se je nekaj let kasneje razvil mednarodni Festival Lent. »Kudovci«, kot jim pravimo Mariborčani, so marljivi gostitelji vsem tujim nastopajočim folklornim skupinam na Folkartu. Z roko v roki z Narodnim domom Maribor skrbijo, da se folkloristi v našem mestu odlično počutijo in nas zato razveseljujejo z najboljšimi predstavami. Članom AFS Študent že vse od nastanka Folkarta pripada čast, da ob otvoritvi nastopijo prvi, na slavnostnem zaključku pa občinstvo kot zadnji nastopajoči povabijo na naslednji festival.

Uspešno nadaljevanje tradicije in predanost ljudskemu izročilu.

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil France Marolt, prvi slovenski etnomuzikolog. Tako je postavil temelje razvoja največje slovenske folklorne skupine, ki danes redno nastopa tako doma kot v tujini in svoje občinstvo vedno znova navduši. V sedemdesetih letih nenehnega delovanja si je skupina prislužila številna priznanja in nagrade. Člani so zelo dejavni, saj na leto izvedejo več kot 60 koncertov, krajših nastopov in delavnic ter številne samostojne projekte. Skupina je nastopila že na prvem festivalu Folkart in zato si boljšega, kot je njihov nastop tudi ob 30-letnici, ne moremo želeti.