Za nami so evropske volitve. Lahko bi dejali, da se je zgodilo to, kar so mnogi pričakovali. Evropa se obrača v desno, zlasti to velja za njene jedrne države. Podobno se je zgodilo tudi v Sloveniji. SDS in NSi imata skupaj pet mandatov, Gibanje Svoboda, SD in Vesna pa štiri.
SD se je rešila zadnji trenutek, Vesni uspelo na račun Prebiliča
Levi sredini je sprva kazalo še slabše, saj se je za deveti stolček bil srdit boj med Matjažem Nemcem, SD, in Petrom Gregorčičem, SLS. Sprva je kazalo, da bo v Bruselj odpotoval slednji, na koncu, v nekem trenutku je bilo med njima samo štiri glasove razlike, je uspelo Nemcu. Še najbolj je vesel kočevski župan Vladimir Prebilič, ki mu je uspel velik met, z izvenparlamentarno stranko Vesna se je uspel prebiti v Evropski parlament. Dejal je, da je zelo zadovoljen z rezultatom in da so ljudje prepoznali svežino, drugačno razmišljanje in kakovostne argumente.
Janša in Golob rezultate razumeta vsak po svoje
Kaj pa o rezultatu menita dva največja akterja? Janez Janša je dejal, da rezultati kažejo, da je vladna koalicija na teh volitvah poražena. Dejal je, da tranzicijska levica takega poraza v Sloveniji še nikoli ni doživela in da upa, da bo to sporočilo sprejeto. SDS je doslej imela v Evropskem parlamentu dva poslanca, Romano Tomc in Milana Zvera, zdaj sta bila poleg njiju izvoljena še Branko Grims in Zala Tomašič. Slednja je z 28 leti najmlajša evropska poslanka, ki je bila kadarkoli izvoljena v Sloveniji, v parlament pa se je uvrstila s preferenčnimi glasovi z zadnjega mesta na listi.
Tudi Robert Golob je na drugi strani zadovoljen z volitvami, njegova stranka je dobila dva poslanca, dosedanjo poslanko Ireno Jovevo in Marjana Šarca, ki bo moral zdaj zapustiti položaj obrambnega ministra. Po Golobovih izračunih naj bi leva sredina, če upoštevamo glasove Vesne in drugih levo usmerjenih strank, odstotkovno dobila več glasov kot desna.
Zver: To, da sem edini zastopnik iz vzhodne regije, je zelo zaskrbljujoče
Če Slovenijo razdelimo na zahodno in vzhodno kohezijsko regijo, potem je zaskrbljujoč podatek, da je vzhod dobil zgolj enega poslanca. To je dr. Milan Zver, ki ima stalno prebivališče v Destrniku. Povedal nam je, da se tega dejstva zaveda in dodal, da volilni sistem za evropske volitve, kjer je celotna Slovenija ena volilna enota, ni najbolj naklonjen enakomerni zastopanosti poslancev. "Več ali manj so izvoljeni poslanci iz urbanih središč. To, da sem edini zastopnik iz vzhodne regije, je zelo zaskrbljujoče, dobro bi bilo najti nek način, da bi bili bolj sorazmerno zastopani v Evropskem parlamentu. Obstaja tudi nevarnost spremembe volilnega sistema na državnozborskih volitvah, s čimer bi nekatere pokrajine oziroma regije izgubile poslance. To se lahko zgodi, če ukinemo volilne okraje." Dodal je, da se boji, da bo nastopila urbanizacija volilnega sistema in s tem tudi politične moči.
Na volišča rekordno Slovencev
Še ena pomembna razlika je z volitvami v letu 2019. Takrat se je na volišča odpravilo zgolj slabih 29 odstotkov volilnih upravičencev, letos dobrih 41 odstotkov. Verjetno bo kar držala ugotovitev, da je k do zdaj rekordni volilni udeležbi Slovencev na evropskih volitvah prispeval manever največje vladne stranke, ki je stavila na to, da bodo referendumska vprašanja na volišča pritegnila več liberalnih volivcev. Kakorkoli že, volivci so podprli vse štiri referendume, še najbolj prepričljivo preferenčni glas na državnozborskih volitvah in konopljo v medicinske namene, medtem ko glede prostovoljnega končanja življenja in konoplje za osebno rabo odstotek podpore ni preprečljiv in sega le nekaj čez 50 odstotkov.
Izstopa še en podatek – število neveljavnih glasovnic. Teh je več kot 30 tisoč, pred petimi leti je neveljavne glasovnice oddalo dobrih 10 tisoč volivcev.
