Slovenska demokratska stranka (SDS) je najbolj  uspešna, ko gre za evropske volitve. Tudi tokrat se v boj za evropske stolčke podaja z devetimi kandidati; nosilka liste je Romana Tomc, na drugo mesto pa je uvrščen dr. Milan Zver, ki je bil v Evropski parlament doslej izvoljen že trikrat. Štajersko zelo dobro pozna, saj je v Destrniku obiskoval osnovno šolo, na Ptuju pa gimnazijo. V nadaljevanju je odgovoril na nekaj naših vprašanj. 

Kakšen je vaš načrt za spodbujanje regionalnega razvoja v Sloveniji? Kako boste zmanjšali razlike med regijami?

Za spodbujanje regionalnega razvoja v Sloveniji in zmanjšanje razlik med regijami je potrebno izvajati celovit in dolgoročen pristop, ki vključuje več ključnih korakov, predvsem pa je treba več poudarka namenjati decentralizaciji Slovenije. Med nekaterimi ključnimi ukrepi pa so: izboljšanje prometne in digitalne infrastrukture (povečanje dostopnosti do hitrega interneta v vseh delih Slovenije, zlasti na podeželju); spodbujanje podjetništva in inovacij, tudi ustanovitev inkubatorjev in pospeševalnikov, ki bi nudili podporo novim podjetjem, ter razvoj tehnoloških parkov in raziskovalnih centrov; na področju izobraževanja in usposabljanja je treba dati večji poudarek vseživljenjskemu učenju in uvesti ustrezne spremembe šolskega sistema (dualni šolski sistem); spodbujanje turizma, ki temelji na regionalnih posebnostih, kot so kulturna dediščina, naravne lepote in lokalna kulinarika; ustanovitev pokrajin, kar bi pomenilo prenos določenih pristojnosti z državne na regionalno in lokalno raven, kar bi omogočilo bolj ciljno usmerjene ukrepe in boljše prilagajanje potrebam posameznih regij. S temi ukrepi bi bilo mogoče zmanjšati razlike med regijami in spodbujati enakomernejši razvoj po celotni Sloveniji.

Kakšen je vaš načrt za spodbujanje gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest? Kako boste zagotovili, da bodo delovna mesta kvalitetna in dostojna?

Za spodbujanje gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest je ključno izvesti celovit načrt, ki bi temeljil na ustvarjanju ugodnega poslovnega okolja (ukrepi davčne politike, spodbude za raziskave in razvoj, spodbujanje sodelovanja med univerzami in trgom dela, subvencije za mikro, mala in srednja podjetja, davčne olajšave za start-up podjetja, za inovativne projekte ipd.). Podpreti je treba digitalno transformacijo podjetij z usposabljanjem, svetovanjem in financiranjem digitalnih rešitev ter poskrbeti za zmanjšanje birokratskih ovir. Pomembno je ustvarjanje novih delovnih mest ter tudi zagotoviti, da bodo nova delovna mesta kvalitetna in dostojna, kar lahko dosežemo z razvijanjem izobraževalnih programov za usposabljanje in prekvalifikacijo delavcev, da bodo pridobili veščine, potrebne v sodobnem gospodarstvu, zlasti v sektorjih, kot so IT, obnovljivi viri energije in napredna proizvodnja ter spodbujati vseživljenjsko učenje. Nekaj lahko storimo tudi na področju delovne zakonodaje, vključno z ustreznimi plačami, delovnim časom in varnostjo pri delu.

Kako boste s svojim delom vplivali na razvoj lokalnega okolja?

Mnogo tega je, kar lahko evropski poslanci naredimo za lokalno okolje. Sam sem pridobil celotno dokumentacijo Evropske komisije o kanalizacijskem kanalu C0, ki se gradi nad vodovodom, ki zagotavlja pitno vodo za celotno Ljubljano in okolico. S poslanskimi vprašanji, pobudami, povezovanji z drugimi poslanci lahko uspemo o perečih lokalnih temah spregovoriti tudi na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Z vztrajnostjo lahko povečamo sredstva za evropske programe, od katerih imajo koristi prav vsi. Kako pomembno lahko evropski poslanec vpliva na razvoj lokalnega okolja, potrjuje tudi nedavno prejeta plaketa s strani občine Destrnik za izjemne dosežke, pa tudi priznanje občine Ptuj, ki sem ga prejel zaradi doprinosa k razvoju in napredku na področju šolstva.

Kakšen je vaš odnos do migracij in azilne politike in temu pripadajočih problematik?

Večkrat sem že poudaril, da bi na področju ilegalnih migracij morali neprepustno varovati zunanje meje, rigorozno vračati migrante, ki niso prejeli zaščite oz. ne spoštujejo našega načina življenja in predpisov, uvesti sprejemne centre izven EU ter prenehati financirati nevladnike, ki spodbujajo nelegalne migracije. Prav tako bi Evropa morala bolj intenzivno spremljati oziroma nadzirati porabo iz finančnih sredstev iz skrbniških skladov. Ta sredstva so namenjena tretjim državam za razvoj šolstva, zdravstva, infrastrukture, predvsem v luči tega, da bi državljani teh držav ostali doma, ker bi imeli ugodne pogoje za življenje in ne bi imeli želje, priti po nelegalni poti v Evropo ter si ustvariti življenje v njej.

Kakšen je vaš odnos do Rusije in Kitajske, kakšen do trenutnih (varnostnih) konfliktov? Kako boste zagotovili varnost in stabilnost v Evropi?

Resolucija Evropskega parlamenta, ki sem jo tudi podprl, vsa grozodejstva, ki jih Rusija izvaja nad ukrajinskim narodom in civilnim prebivalstvom, prepoznava kot državni terorizem. Državni terorizem se namreč nanaša na ravnanja nasilja, ki ga neka država sistematično usmerja proti civilistom druge države ali proti državljanom svoje države. Sem zagovornik suverenosti ter ozemeljske celovitosti Ukrajine, znotraj njenih mednarodno priznanih meja.

Tudi konflikt med Izraelom in Palestino bi bil rešljiv, če bi Palestina imela legitimno vodstvo in bi sodelovala v pogovorih. Tudi v tej vojni se dogajajo grozodejstva nad civilnim prebivalstvom. Evropa se je, po preusmeritvi ZDA na azijsko-pacifiško območje, znašla v varnostnem vakuumu. Predvsem se mi zdi pomembno pomagati državam z evropskimi vrednotami, tako na področju vojske kot obrambe. Predvsem pa bi morale države članice večji delež proračuna namenjati za varnost in varnostno politiko, pa tudi za povezovanje, na primer med obveščevalnimi službami, ki bi, ob ustrezni izmenjavi podatkov, gotovo lahko preprečile tudi kak teroristični napad.

Zakaj kandidirate za poslanca v Evropskem parlamentu?

Še vedno sem prepričan, da lahko v Evropi, v Bruslju veliko naredim za Slovenijo, Slovenke in Slovence. Prepričan sem, da lahko s svojim znanjem, povezavami, trdim delom in predanostjo, ki sem jo izkazal že do sedaj, spreminjam stvari na bolje. To sem dokazal že kot poročevalec Evropskega parlamenta za Erasmus+, kjer sem v pogajanjih dosegel skorajda dvojno povečanje proračuna, s čimer se lahko več ljudi udeleži programov Erasmus+ in s tem pridobi vseživljenjske koristi. Zelo pomembna je tudi moja tožba proti Evropski komisiji v zadevi Vera Jourova, ki se bo razpletla šele globoko v naslenjem mandatu.

Kako bi povprečnega slovenskega volivca spodbudili k udeležbi na volitvah za Evropski parlament?

Pomembno je, kdo v Bruslju odloča v vašem imenu. Prav vaš glas lahko odloči volitve. Zato pojdite na volitve in glasujte za močno Slovenijo v močni Evropski uniji. V Evropi je situacija preresna, da bi jo zaupali tistim, ki se morajo svojega dela še naučiti. Preveč je na kocki. Zato v nedeljo zaupajte glas izkušenim, preudarnim in pogumnim politikom, ki vas ne bodo pustili na cedilu.