Levica je sedmega maja vložila listo ter predstavile kandidatke in kandidate, ki bodo stranko predstavljali na evropskih voltivah 9. junija. Ob Nataši Sukič, nosilki liste, se za evropske poslance potegujejo še: državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan, politologinja Katja Sluga, predsednik bošnjaške zveze in aktivist Fahir Gutić, nekdanja direktorica moderne galerije Zdenka Badovinac, državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič, sociologinja Svetlana Slapšak in študentka Tarra Stermšek Kristan. Na zadnjem mestu na listi je minister za delo Luka Mesec.

Na naša vprašanja je odgovarjala Nataša Sukič. 

Kakšen je vaš načrt za spodbujanje regionalnega razvoja v Sloveniji?

Tako kot Evropska unija lahko obstane le, če bodo imele vse države članice enakopravne možnosti za razvoj in izboljševanje življenjskega standarda vseh svojih prebivalk in prebivalcev, enako velja za enakomerni regionalni razvoj v Sloveniji. Kot kandidatka Levice na evropskih volitvah se zavzemam za to, da Evropa odločneje pristopi k zmanjševanju razvojnih razlik tako na ravni držav članic kot znotraj držav članic.

Kako boste zmanjšali razlike med regijami?

Za spodbujanje enakomernega razvoja držav članic, kot tudi regionalnega razvoja znotraj njih, je potrebna debirokratizacija in sprememba načina porazdelitve kohezijskih sredstev ter priprava investicijskega načrta za zmanjšanje ekonomskih, plačnih in socialnih neenakosti med državami Evropske unije in regijami znotraj njenih članic. Skupaj z ljudmi v regijah je potrebno določiti razvojne prioritete in na njih vztrajati. V Levici smo prepričani, da je tudi pri vprašanju enakomernega razvoja regij potrebno uvesti t.i. participativni proračun (enako, kot na lokalni ravni). Ljudje, ki v regiji živijo, najbolje vedo, kaj v danem trenutku za razvoj svoje regije najbolj potrebujejo.

Kakšen je vaš načrt za spodbujanje gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest? Kako boste zagotovili, da bodo delovna mesta kvalitetna in dostojna?

Krepiti je treba ekonomsko demokracijo in spodbujali oblikovanje podjetij v lastništvu zaposlenih, zadružništvo in delavsko delničarstvo. Takšni načini ureditve podjetij spodbujajo širitev demokratične politične kulture in predajajo moč delavcem in delavkam, s katero lahko ti neposredno in vsak dan vplivajo na svoje življenje, skupnost in okolje. Podjetja v lasti delavcev beležijo višjo rast prihodkov, ustvarjajo približno dva odstotka višjo dodano vrednost na zaposlenega in so za skoraj četrtino bolj produktivna od tradicionalno upravljanih podjetij. Poleg tega so demokratično organizirana podjetja stabilnejša, imajo dvakrat nižjo prostovoljno fluktuacijo zaposlenih, med pandemijo covida-19 pa so v povprečju odpuščala trikrat manj od ostalih podjetij. Krepitev delavskega lastništva je zato pot h gospodarstvu, ki bo služilo vsem prebivalkam in prebivalcem Evrope.

Zagotoviti je treba, da se gospodarska rast in rast produktivnosti ustrezno prelijeta v višji življenjski standard za delavke in delavce. Zagovarjamo tudi skrajševanje delovnega časa ter ohranjanje okolja za prihodnje generacije. Vzpostaviti je potrebno vseevropske standarde, ki bodo varovali delavske pravice. Zavzemati se treba, da bodo institucije Evropske unije, kot je Evropska centralna banka, ob odločanju upoštevale tudi interese delavk in delavcev, in zagotovile, da se bo gospodarska rast poznala tudi v sorazmerni rasti življenjskega standarda delavk in delavcev. Skupni standardi glede plačila, socialne varnosti in delavskih pravic bodo države članice spodbujali, da konkurenčnost gradijo na inovativnosti, ne pa z omejevanjem rasti plač, širjenjem prekarnih zaposlitev in slabšanjem delovnih pogojev.

Kako boste s svojim delom vplivali na razvoj lokalnega okolja?

Tako, da bom dobre prakse iz Evrope v obliki pobud za implementacijo sprožila preko mestnih in občinskih svetnic in svetnikov tudi pri nas. In jih predlagala tudi vladi RS, da jih vgradi v svoje koncepte in politike regionalnega in lokalnega razvoja. Prav tako nameravam organizirati javne posvete, na katerih bom ljudem neposredno vse to predstavljala. Prepričana sem, da delo evropske poslanke ali poslanca ne sme potekati zgolj v Bruslju, ampak tudi doma, na terenu, med ljudmi.

Kakšen je vaš odnos do migracij in azilne politike in temu pripadajočih problematik?

Povečana globalna nestabilnost povzroča tudi prihod večjega števila ljudi iz drugih delov sveta, ki v Evropi iščejo zatočišče pred vojno in preganjanjem ali možnost boljšega življenja. Evropa potrebuje usklajeno politiko na področju migracij, ki bo zagotovila varnost begunk in beguncev ter migrantk in migrantov in zavarovala njihove pravice, hkrati pa poskrbela za njihovo uspešno integracijo v družbo. Zato Evropa mora poskušati odpravljati vzroke migracij pri njihovem izvoru. Vsekakor pa k pojavu teh vzrokov z vpletanjem v vojne, četudi posredno, ne sme prispevati.

Migracije so stalnica in ne bodo izginile. Lahko pa migracijski pritisk omilimo, tako da migracije nadzorujemo, reguliramo in s tem zmanjšujemo tihotapstvo in ilegalne prehode meja skozi gozdove in preko rek, v katerih ljudje tudi umirajo. S takim načinom preprečujemo tudi to, da begunci izgubljeno tavajo po državi, kar do neke mere lahko tudi ogroža lokalno prebivalstvo, saj se lačni, sestradani ljudje kdaj v stiski poslužijo dejanj, ki niso skladna z zakonodajo. Regulacija migracij in dobro načrtovana integracijska politika, kar trenutno počne vlada RS, te nevarnosti za lokalno prebivalstvo, ki je najbolj izpostavljeno valu beguncev, odpravlja in zagotavlja na eni strani varnost za naše ljudi, na drugi pa dostojno obravnavo prosilcev za azil, skladno z mednarodnimi konvencijami, katerih podpisnica je naša država. V Levici smo prepričani, da mora razvoj skupne migracijske in azilne politike na ravni Evropske unije temeljiti na skupni odgovornosti in solidarnosti vseh držav članic.

Kakšen je vaš odnos do Rusije in Kitajske, kakšen do trenutnih (varnostnih) konfliktov? Kako boste zagotovili varnost in stabilnost v Evropi?

Posebej bi rada izpostavila mir. Mirovniško politiko. Nihče ne želi vojn, ne v Ukrajini ne na Bližnjem Vzhodu, nikjer. Nihče ne želi vojne pred vrati EU. Nihče ne želi nevarnosti, ki jih prinašajo konflikti in krize. NATO, ki neti konflikte, ni rešitev. Odločno si bom prizadevala za varno Evropo na temeljih aktivne nevtralnosti in mirovniških politik. Odločno se bom borila proti nadaljnji militarizaciji Evrope. Namesto vlaganj v vojaški stroj, je treba vlagati v mir, v sodelovanje, v razvoj. In EU mora iskati način, kako se bo zoperstavila pogubni oboroževalni tekmi, se zavzela za miroljubno reševanje sporov in kako bo zgradila neodvisno obrambno politiko.

Evropa si mora prizadevati za pot aktivne nevtralnosti, mediatorja znotraj vse hujših blokovskih delitev. To je priložnost in dolžnost Evropske unije.  Blokovske delitve se nevarno zaostrujejo in spominjajo na čase hladne vojne. Še huje. Glasovi vojne so vse ostrejši, klici k oboroževanju in militarizaciji Evrope in sveta vse glasnejši.To pa seveda ni pot k miru. In vse to nas lahko upravičeno skrbi. Zato druge poti, kot poti politik miru, ni. Vsaka vojna se konča za pogajalsko mizo. In to je tisto, za kar se zavzemam osebno in za kar se zavzemamo v Levici.

Genocid in vojno v Gazi je treba zaustaviti takoj. To lahko EU stori, če bo odločno pritisnila na Netanjahujev režim z diplomatskimi in gospodarskimi sankcijami, ga osamila, se pridružila tožbi JAR proti Izraelu zaradi dejanj genocida in nemudoma priznala Palestino. Glede vojne v Ukrajini - še več orožja pomeni še več vojne, še več smrti, še več uničevanja infrastrukture, potrebne za življenje. Kot opažamo, Ukrajina vse bolj trpi in izgublja to vojno. Rešitev je ena sama - sporazum za pogajalsko mizo. Tudi za ceno sprejetja kompromisov. 

Zakaj kandidirate za poslanca v Evropskem parlamentu?

Kandidiram ker želim kot morebitna evropska poslanka biti še naprej odločen glas civilne družbe, ki se bori za solidarnost in družbeno pravičnost, za zeleno prihodnost, za enakopravnost, za mir. Kot kandidatka se bom angažirala na aktualnih temah, ki nas po krizah zadnjih let vse skrbijo in v nas vnašajo strah in negotovost. Skrbi me skokovita rast osnovnih življenjskih stroškov in tveganje revščine.

Borila se bom za socialno varnost, za višjo minimalno plačo, višje pokojnine v celotni EU, za to, da draginja ljudi ne bo več stradala in ubijala. Borila se bom za pravičen ekološki obrat. Planet je dovolj velik za vse. Ampak samo pod pogojem, da proizvajamo in porabljamo za naše potrebe, ne pa za korist kapitala na račun ljudi in okolja. Nihče ne želi nevarnosti in vojn, ki jih prinašajo konflikti in krize. NATO, ki konflikte neti, ni rešitev. Borila se bom za varno Evropo.

Namesto vlaganj v orožje, je treba vlagati v mir, v sodelovanje, v razvoj. EU mora poiskati načine, da se zoperstavi pogubni oboroževalni tekmi, se zavzame za miroljubno reševanje sporov, zgradi neodvisno obrambno politiko. Evropa naj stopa po poti aktivne nevtralnosti in postane mediator znotraj vse hujših blokovskih delitev. Borila se bom proti diskriminaciji in za pravico do varnega in dostopnega splava v vsej EU.

Kako bi povprečnega slovenskega volivca spodbudili k udeležbi na volitvah za Evropski parlament?

Volivkam in volivcem je treba jasno in odkrito povedati, da smo z vstopom v EU del svoje suverenosti prenesli v Bruselj. Tam se sprejemajo evropske direktive, evropska zakonodaja, ki v približno 80 odstotkih določa našo nacionalno zakonodajo in na ta način v pretežni meri določa potek naših življenj – od cen kruha, energentov, pa do pokojninskih politik, dostopnosti javnega zdravstva, šolstva, podnebnih politik, gospodarskega in regionalnega razvoja itn.

Evropa se resda zdi oddaljena, na nas državljankah in državljanih je, da poskrbimo, da bo bo služila nam. To pa lahko naredimo samo tako, da v čim večjem številu pridemo na volišče in izvolimo tistega ali tisto, za katerega verjamemo, da bo naš glas v Evropi, da se bo boril ali borila za nas. Čeravno ima Slovenija le devet evropskih poslank in poslancev, se je treba zavedati, da vsak glas šteje. Da so naši poslanci tisti, ki se v Evropi povezujejo in sporočajo naše ideje, naše poglede na razreševanje aktualnih problemov.