Pred Hišo Stare trte na Lentu je danes v sproščenem vzdušju potekal dogodek v sklopu kampanje kandidata za evropskega poslanca na listi NSi Davida Klobase. K sodelovanju je tudi tokrat povabil sogovornike najrazličnejših področji s katerimi so spregovorili o aktualnih temah, skupno vprašanje vsem pa je bilo 'Kakšno prihodnost si želimo?'. 

»Mislim, da je najprej potrebno poslušati svoje ljudi in se s to popotnico nato podati v politiko. Pomembno je, da debatiramo s stroko iz vseh področjih, saj lahko le na ta način ustvarimo politiko po meri ljudi,« je ob tej priložnosti dejal Klobasa.

Redefinicija javnega zdravstva

V pogovoru so sodelovali njegovi prijatelji, ki mu, kot pravi sam, s svojo strokovnostjo pomagajo sooblikovati mnenje in poglede na svet. Tako je o področju zdravstva spregovorila Sabina Markoli, doktorica dentalne medicine in podpredsednica Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov. Markoli je med drugim opozorila, da trenutno dogajanje v slovenskem zdravstvu pelje v poslabšanje dostopa do zdravstvenih storitev. 

[[image_1_article_66761]]

»Dejstvo je, da bi bila potrebna dejansko samo sprememba zakonodaje na področju zdravstvenega zavarovanja, kjer bi moralo biti jasno definirano in določeno, kaj je to prvi nivo oziroma osnovno zdravstveno zavarovanje, ki je obvezno in ki ga plačujemo vsi in bi bila iz tega zagotovljena košarica pravic, ki bi jo seveda določila politika skupaj s stroko. Potem bi obstajal drugi nivo zavarovanja torej neko dodatno zavarovanje s svojo košarico pravic in recimo še neko nadstandardno zavarovanje. Tako bi vsi ljudje za praktično popolnoma isti denar dobili zagotovljene storitve v primernem času in tako tudi ne bi bilo pomembno, v kakšnem delovnopravnem položaju je izvajalec. Bistveno je samo, da je izvajalec strokovno usposobljen in da ima licenco ter dovoljenje za opravljanje dejavnosti. Zato pa bi morali uporabiti praktično popolnoma ves kader, pa mogoče privabiti nazaj tudi tiste, ki so odšli v tujino,« še doda Markoli.

Prihodnost mladih in regionalni razvoj

Lidija Divjak Mirnik, sicer svetnica Mestnega sveta MO Maribor in nekdanja poslanka, se je poleg neenakosti spolov v politiki in izzivov, s katerimi se je soočala v svoji politični karieri, dotaknila tudi stanja v šolstvu oziroma izzivov, s katerimi se mladi spopadajo po končanju svojega izobraževanja.

Divjak Mirnik pravi, da imajo danes mladi, vsaj v Mariboru dobre študijske pogoje, prav tako izpostavi nizko raven brezposelnosti, a v okviru tega opozori, da se mladi danes spopadajo predvsem z nedostopnostjo stanovanj. »Plače so takšne, kakršne so, krediti za mlade družine so praktično nedosegljivi. Seveda se pojavi problem, kam se bodo preselili in kako bodo plačali za svoje stanovanje. Najemnine letijo v nebo, kar seveda ponovno poudari oziroma poveča problem. Zato na tem mestu apeliram tudi na vse odločevalce v državi, da nujno zagotovijo stanovanja za mlade. Da se bodo lahko osamosvojili, da bodo lahko ustvarili svoje družine in da bodo nenazadnje na ta način lahko poskrbeli tudi za nas starejše,« je dejala Divjak Mirnik.

[[image_2_article_66761]]

Sam kandidat za evropskega poslanca David Klobasa precej pozornosti namenja tudi regionalnemu razvoju. Divjak Mirnik ob tem izpostavi, da je v zadnjem času prišlo do nekakšnega razkoraka med razvojem zahodnih in vzhodnih regij. »V Mariboru imamo vedno nek tak občutek, da smo malce zapostavljeni, kar se kaže v podfinanciranost, na kar smo v mestnem svetu že večkrat opozorili. Mislim, da ima tako lokalna, državna kot tudi evropska politika še dosti dela, da se bomo v Sloveniji vsi enakomerno razvijali in da se bomo vsi dovolj dobro počutili v svojih domačih okoljih,« še doda Divjak Mirnik.

Povezovanje v podjetništvu 

Pogovor je tekel tudi o gospodarstvu, priložnostih za podjetnike in stanju na trgu dela. Na temo podjetništva sta spregovorila Smiljan Škarica, podjetnik, lastnik frizerskega salona z dolgoletno tradicijo in predsednik sekcije frizerjev pri Obrtni zbornici Slovenije ter Kim Slokan, lastnica uspešne "multibrand" trgovine Allegria, ki na slovenskem trgu obstaja že več kot 30 let. Škarica je dejal, da na tem področju vidi veliko povezovanj, česar v preteklosti ni bilo. Prav v povezovanju pa vidi ključ do razvoja in do boljših medosebnih odnosov. »Definitivno si želim prihodnost, ki bo prijazna do mladih, ki bo prijazna do podjetnikov, v smislu, da nas cenijo, da nam v bistvu dajo stimulacijo, ne pa da na dodatno obdavčujejo. Kar je v tem trenutku edini način, s katerim lahko gradimo prihodnost,« je še dodal Škarica.

V pogovoru sta sodelovala še Bernard Memon, direktor območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v Mariboru, ki je podal opažanja na trgu zaposlovanja v severovzhodni Sloveniji in Bernarda Vogrin, doktorica medicine, pediatrinja in vodja ambulante Pedenjped v Lenartu.

»Danes smo na zelo enostavnih življenjskih primerih ugotovili, da je evropska politika del našega vsakdan. Vsakega sogovornika iz posameznih strok, ki se je bil pripravljen izpostaviti in debatirati o naši skupni prihodnosti, neizmerno cenim in se jim zahvaljujem,« še zaključi David Klobasa.