Devetega junija se bomo Slovenci odpravili na volišča in izvolili devet poslancev, ki nas bodo v naslednjih petih letih zastopali v Evropskem parlamentu. Med 6. in 9. junijem bodo sicer svoje predstavnike volili v vseh državah članicah EU, najprej bodo na volišča odšli Nizozemci. Več kot 400 milijonov evropskih volivcev bo tako izbiralo 720 poslancev Evropskega parlamenta, edine neposredno voljene institucije v EU. V sedanji sestavi parlamenta je bilo poslancev 705, v novem mandatu pa bo imelo 12 držav en ali dva dodatna sedeža.
V Sloveniji se evropski poslanci volijo po proporcionalnem načelu, izvoljeni pa so tisti, ki dobijo največ preferenčnih glasov. Volilno pravico imajo vsi Evropejci, starejši od 18 let, razen, kot poroča STA, Avstrijcev, Belgijcev, Nemcev in Maltežanov, ki lahko evropske poslance volijo že pri 16. letih, in Grkov, ki lahko volijo pri 17. letih.
Objavljamo seznam kandidatov za evropske poslance
Na volitvah v Sloveniji se za glasove poteguje 11 list, in sicer:
- Gibanje Svoboda (Irena Joveva, Matej Grah, Janja Sluga, Jure Leben, Tamara Vonta, Marjan Šarec, Maša Kociper, Vojko Volk in Uroš Brežan).
- Slovenska demokratska stranka - SDS (Romana Tomc, dr. Milan Zver, Aleš Hojs, Franc Breznik, mag. Branko Grims, Franc Kangler, Alenka Forte, Karin Planinšek in Zala Tomašič).
- Vesna - Zelena stranka (Vladimir Prebilič, Urša (Urška) Zgojznik, Klemen Belhar, Marike Grubar, Uroš Macerl, Andreja Marolt, Ibrahim Nouhoum in Saša Fras)
- Demokratična stranka upokojencev Slovenije - Desus in Dobra država (Uroš Lipušček, Doroteja Novak Gosarič, Anton Balažek, Darinka Mravljak, Drago Bulc, Saša Pavček, Stojan Lipolt, Natalija Tripković in Bogomir Kovač).
- Slovenska ljudska stranka - SLS (Peter Gregorčič, Nina Strah, Franc Bogovič, Sara Ahlin Doljak, Franc Pukšič, Mija (Marija) Aleš, Aljaž Barlič, Kaja Galič in Marko Balažic).
- Nova Slovenija - Krščanski demokrati (Matej Tonin, Katja Berk Bevc, David Klobasa, Mojca Erjavec, Mojca Sojar, Janez Cigler Kralj, Vida Čadonič Špelič, Jernej Vrtovec in Ljudmila Novak).
- Levica ( Nataša Sukič, Dan Juvan, Katja Sluga, Fahir Gutić, Zdenka Badovinac, dr. Luka Omladič, dr. Svetlana Slapšak, Tarra Stermšek Kristan in Luka Mesec).
- Zeleni Slovenije (Klemen Grošelj, Nada Pavšer, Bogomil Knavs, Vesna Lavtižar, Milan Gabrovec, Valerija Korošec, Renato Volker, Mojca Šetinc Pašek in Aleksander Merlo).
- Socialni demokrati - SD (Matjaž Nemec, Mojca Kleva Kekuš, Aleksander Jevšek, Lucija Karnelutti, Matevž Frangež, Aleksandra Vasiljević, Primož Brvar, Neva Grašič in Milan Brglez).
- Državljansko gibanje Resni.ca (Zoran Stevanović, Polonca Frelih, Sabina Senčar, Bojan Potočnik, Neven Polajnar, Tanja Đurić Ribič, Katja Kokot, Stanko Pušenjak in Branko Gradišnik).
- Nič od tega (Violeta Tomić, Darko Hribar, Tjaša Zorc Rupnik, Janez Stariha, Alenka Pečnik, Gregor Jankovič, Amadeja Kugl, dr. Tomaž Makovec in Alberto Avguštinčič).
Za Evropejce skupni predpisi in področja
Po nekaterih raziskavah kar 80 odstotkov vseh predpisov, ki so v veljavi v državah članicah, neposredno ali posredno prihaja iz Evropske unije. Kot je za Delo pojasnil dr. Matej Avbelj, redni profesor za evropsko pravo na novogoriški Novi univerzi, večino naših pravnih obveznosti danes ureja evropski zakonodajalec, ki sestoji iz evropskega parlamenta in sveta EU. Po njegovih beseda sta ključna zakonodajna akta EU uredba in direktiva. Bistvena razlika med njima je, da je uredba zavezujoča v celoti in po objavi v uradnem listu EU neposredno velja in zavezuje vse države članice. Uredb se ne prenaša v nacionalni pravni red, drugače pa je z direktivami, ki jih implementiramo v nacionalni pravni red na način, da sprejmemo ustrezen nacionalni predpis. Je pa po drugi strani na primer področje nacionalne varnosti v izključni pristojnosti držav članic.
Glasujte za področje, ki bi moralo biti v državah članicah enotno urejeno na ravni Evropske unije
V nadaljevanju smo izbrali nekaj za prebivalce Evropske unije pomembnih področij, o katerih bi lahko odločal Evropski parlament in bi veljala za vse države članice povezave.
