Velika noč je v Sloveniji praznik, ki je tesno povezan s tradicijo in starimi običaji. Iz domačih kuhinj se širi vonj po značilnih prazničnih dobrotah, ki jih slovenske gospodinje skrbno pripravljajo po receptu svojih babic in starih kuharskih knjig.
Različna poimenovanja velike noči v posameznih delih Slovenije kažejo na to, da je ta praznik tudi čas za slavje in gastronomske užitke. Z veliko nočjo se končuje postno obdobje, ki traja od pepelnične srede. Pravijo, da praznovanja velike noči ni brez dobrih domačih jedi in če sledimo tradiciji, na bogato obloženi mizi ne smejo manjkati pirhi, šunka, kruh, hren in domača potica. Gre za tradicionalne jedi, ki imajo posebno simboliko. Šunka predstavlja Kristusovo telo, hren žeblje, s katerimi je bil pribit na križ, pirhi simbolizirajo kaplje krvi, potica oziroma okrogel hlebec kruha pa spominja na trnovo Kristusovo krono.
Združite kruh in šunko v eno jed
Meso in kruh sta pomembna sestavna dela velikonočne pojedine. Zakaj ju ne bi združili v eno jed, ki je zelo okusna in med Slovenci precej priljubljena. Oglejte si recept in poskusite sami pripraviti šunko v testu.
Sestavine za 8 oseb:
1 kg prekajene šunke
80 g gorčice
2 žlici rožmarina
400 g moke
10 g svežega kvasa
2 žlici mlačnega mleka
1 žlička sladkorja
0,5 žličke soli
50 g masla
3 dl mleka
1 jajce
Šunko temeljito operemo v mlačni vodi, jo položimo v lonec in dolijemo toliko vode, da bo segala za dva prsta nad meso. Kuhamo jo eno uro.
Medtem ko se šunka kuha, pripravimo testo. Kvas nadrobimo v skodelico, dodamo žličko sladkorja, 2 žlici mlačnega mleka in žličko moke. Premešamo, pokrijemo in pustimo vzhajati deset minut. Moko presejemo in jo vsujemo v skledo. Po robu posolimo, v sredi pa naredimo jamico, v katero vlijemo kvasec, ki ga pomešamo z malo moke in pustimo, da vzhaja še deset minut. V lončku z mlekom stopimo maslo, ohladimo do mlačnega in zmes polijemo po moki. Zamesimo testo, ki mora biti gladko in voljno ter se ne sme oprijemati rok in posode.
Iz testa oblikujemo kroglo, jo pokrijemo in pustimo počivati na toplem tako dolgo, da se prostornina testa podvoji (približno eno uro), nato ga dobro pregnetemo, oblikujemo v kroglo, pokrijemo in pustimo ponovno vzhajati.
Pečico segrejemo na 180 °C. Na pomokani površini testo razvaljamo na centimeter debelo. Nasekljamo rožmarin. Na testo položimo šunko, ki jo premažemo z gorčico in posujemo z rožmarinom. Šunko ovijemo s testom. Robove dobro stisnemo skupaj, da se testo med peko ne bo odprlo. Pekač namastimo in posujemo z moko. Šunko v testu položimo v pekač tako, da so stiki testa obrnjeni navzdol. Testo premažemo z razžvrkljanim jajcem. V testo na vrhu naredimo majhno luknjo, da bo lahko para med peko uhajala. Pečemo eno uro v ogreti pečici. Pečeno šunko preložimo na servirni krožnik in jo razrežemo na rezine.
Kako skuhati jajca?
Ob veliki noči uživamo tudi pirhe, trdo kuhana jajca, ki jih pisano pobarvamo. Načinov za barvanje jajc je veliko, nekateri posegajo po bolj tradicionalnih načinih, drugi se odločajo za nekoliko modernejše vzorce. Za pripravo trdo kuhanih jajc je potrebno jajca v vreli vodi pustiti 8 do 10 minut, jajca pa lahko nato po želji okrasimo.
Ko kuhamo jajca moramo upoštevati nekaj preprostih navodil: med kuhanjem morajo biti jajca povsem pokrita z vodo (nivo vode naj bo za 3 ali 4 centimetre nad nivojem jajc), da jajčna lupina med kuhanjem ne poči, jajca pred kuhanjem ogrejemo na sobno temperaturo. Če nimamo časa čakati celo uro, da se ogrejejo, jih za 5 minut položimo v posodo s toplo vodo, da se bodo jajca lažje lupila je bolje, da ne uporabimo povsem svežih jajc, vodi pa dodamo sol.
Pri kuhanju jajc moramo upoštevati, da se smejo jajca le kuhati in nikoli vreti. Ena žlica kisa, ki jo dodamo v vodo, prepreči, da se med kuhanjem beljak izlije, če se na lupini pojavijo razpoke. Nekateri kuharji svetujejo, da jajčno lupino pred kuhanjem prebodemo s posebnim pripomočkom. Jajca lahko kuhamo tako, da jih previdno položimo v vrelo vodo. Tako preprečimo, da bi jajčna lupina počila in beljak postal žilav. Lahko pa jih položimo tudi v hladno vodo in čas kuhanja merimo od trenutka, ko voda zavre. Pravilno kuhana jajca lahko pripravimo le, če zelo natančno odmerimo čas kuhanja.
Hrenovo ostrino lahko omilite
Hren je tradicionalni del slovenske velikonočne pojedine. Ribanje hrana je ob veliki noči marsikje pripadlo gospodarju, medtem ko je gospodinja pripravljala praznično mizo. Ostrina hrena simbolizira ostrino žebljev ob Jezusovem križanju, okus pa lahko tudi omilite in pripravite kombinacijo hrena s smetano.
Sestavine:
100 g svežega hrena
2 dl milerama Zelene Doline
sol, 1-2 žlički limoninega soka (po želji)
V skledico stresemo mileram in ga z ročno metlico gladko razmešamo. Hren očistimo, olupimo, drobno naribamo in vmešamo k mileramu. Zmes po okusu začinimo s soljo, po želji dodamo tudi malo limoninega soka. Smetanov hren pred serviranjem dobro premešamo in ohladimo.