Ko prezračevanje postane nuja
Zunanji zrak je jeseni hladnejši, bolj suh in pogosto nasičen z delci. Zaradi tega ljudje oklevajo pri odpiranju oken, saj se bojijo izgube toplote in višjih stroškov ogrevanja. Vendar pa s popolnoma zaprtimi prostori tvegamo bistveno več – slabšo kakovost zraka, razvoj mikroorganizmov in občutek zadušljivosti.
Strokovnjaki za prezračevanje poudarjajo, da ni dovolj le »odpreti okno za nekaj minut«. Kratkotrajno odpiranje oken v hladnih mesecih lahko povzroči hitro ohlajanje sten, kar vodi do večje kondenzacije in toplotnih izgub. Pravo rešitev predstavlja nadzorovano prezračevanje, ki zagotavlja svežino zraka brez toplotnih izgub.
Prezračevanje kot del sodobne gradnje
V starejših hišah je zrak naravno prehajal skozi netesne stike oken in sten, zato do težav z vlago pogosto ni prihajalo. Danes pa so zgradbe zrakotesne, energijsko učinkovite in bolje izolirane, kar je sicer dobro za porabo energije, a hkrati pomeni, da se vlaga ne more več naravno odvajati. Čeprav energetska učinkovitost zmanjšuje stroške ogrevanja, se brez ustreznega prezračevanja kakovost zraka hitro poslabša.
Zato so sodobne stavbe zasnovane tako, da imajo stalno kroženje zraka – sistem, ki deluje tiho, varčno in neprekinjeno. Takšen pristop omogoča, da se izrabljen zrak s presežno vlago odvaja, hkrati pa se v prostor dovaja svež zrak, brez prepiha in brez izgube toplote.
Podjetje LUNOS Slovenija, ki je na področju prezračevanja prisotno že več desetletij, pojasnjuje, da je cilj teh sistemov predvsem izboljšanje kakovosti bivanja. “Prezračevanje ni le tehnični dodatek, ampak del zdravega življenjskega okolja,” poudarjajo.
Če vas zanima, kako lahko sodobni prezračevalni sistemi izboljšajo kakovost bivanja, obiščite spletno stran LUNOS Slovenija. Tam boste našli številne rešitve za domove, ki želijo dihati sveže tudi v hladnejših mesecih, in nasvete strokovnjakov o pravilnem prezračevanju prostorov.
Plesni in zatohlosti se lahko popolnoma izognemo
Ko namreč združimo slabo kroženje zraka in vlago, dobimo »recept« za … Plesen. Tipični prostori, kot so kopalnice, kuhinje ali kleti, zato potrebujejo bolj ciljno prezračevanje. Strokovnjaki zato priporočajo, da se prezračevalni sistem prilagodi tlorisu doma – ni treba, da deluje enako v vseh prostorih, pomembno pa je, da zrak nikoli ne zastaja.
S stalnim prezračevanjem se ohranja optimalna vlažnost zraka, ki bi naj bila med 40 in 60 odstotki. Če je nižja, postane zrak presuh in neprijeten; če je višja, se začne nabirati vlaga v materialih. Z uravnoteženjem teh dveh vrednosti dom ostaja zdrav, brez vonjav, z manj prahu in mikroorganizmov.
Preprost korak do večje kakovosti bivanja
Veliko ljudi misli, da je prezračevalni sistem primeren le za novogradnje, a dejansko ga je mogoče učinkovito vgraditi tudi v starejše objekte, kjer so težave z vlago pogostejše. Naprave ne zahtevajo večjih gradbenih posegov in se lahko upravljajo samodejno, pri čemer prilagajajo delovanje glede na vlago in kakovost zraka v prostoru.
Takšen pristop zmanjšuje potrebo po pogostem ogrevanju, hkrati pa zagotavlja občutek svežine, ki ga z odpiranjem oken pozimi ne moremo doseči.
Dom, ki diha
Jesenska zatohlost ni nekaj, kar moramo sprejeti kot neizogiben del ogrevalne sezone. Z ustreznim prezračevanjem lahko preprečimo vlago, ohranimo toploto in izboljšamo počutje.
Kot poudarjajo v LUNOS Slovenija, je prezračevanje eden tistih elementov sodobnega bivanja, ki ga pogosto spregledamo – dokler ne začutimo razlike. Zdravo prezračevanje ni le tehnična rešitev, temveč temelj prijetnega, toplega in svežega doma. Svež zrak, brez vonjav, z naravno vlago in brez plesni, ni razkošje, temveč osnovni pogoj za zdrav in udoben dom.
