Vrtnarjenje se je v zadnjih nekaj letih ponovno vrnilo v srca številnih Slovencev, ki so še do nedavnega menili, da je zelenjava v trgovinah enako dobra kakor tista, ki si jo pridelaš na lastnih gredicah. Žal pa mnogi nimajo koščka zemlje, kjer bi vrtnarili, nekateri si želijo vrtnariti na majhnem koščku vrta, drugi pa imajo težave z zdravjem in se sprašujejo, kako bi pa oni lahko pridelali vsaj nekaj malega zase. Za vse te so lahko visoke grede pravilen odgovor. O tej temi smo govorili z Mišo Pušenjak, specialistko za zelenjadarstvo in okrasne rastline s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Kako izberemo mesto za visoko gredo

Priprava grede ali gomile je lažja v jeseni, saj se vse plasti čez zimo lepo sesedejo, spomladi dodamo samo potrebno rodovitno plast in z delom lahko začnemo zelo zgodaj. Seveda pa lahko gredo oblikujemo tudi spomladi, svetuje Miša Pušenjak in dodaja: “Večina vrtnin dobro uspeva samo na soncu. Zato naj bo prostor, kjer se bomo lotili dela, sončen. Če je možno v smeri sever – jug, tako bosta obe strani enakomerno osvetljeni. Vedite namreč, da tudi vrtnine, ki jih najdete na spletu, kot tiste, ki jih lahko pridelujete v senci, v senci veliko prej zbolijo (pepelasta plesen, pegavosti, bakterioze …) ali pa jih napadejo škodljivci (blitva in uši). Bolje je potem poleti solato ali cvetačo (ti dve vrtnini namreč pri temperaturah nad 25 stopinj C trpita) pridelovati v senci višjih rastlin ali pa jih zasenčiti, kar je tudi možno.”

Večina vrtnin dobro uspeva samo na soncu. Zato naj bo prostor, kjer se bomo lotili dela, sončen. Če je možno v smeri sever – jug, tako bosta obe strani enakomerno osvetljeni.

V bližini moramo imeti vodo, saj je potrebno pogostejše namakanje. Zaradi organskih materialov v gredi, mikroorganizmov pa tudi dvignjene grede, ko je izhlapevanje možno tudi preko stranic, ne samo s površine, je potreba in poraba voda namreč visoka. S tem pa seveda tudi vode rastlinam hitreje zmanjka. Plasti so narejene tudi tako, da organska masa ves čas prepereva, ob tem pa se sprošča toplota. To je primerno za zgodnja spomladanska pridelovanja vrtnin, vendar istočasno pomeni tudi hitrejše osuševanje zemlje. Pridelovanja na visokih gredah in gomilah se torej ne lotimo, če nimamo možnosti namakanja.

Material za okvir visoke grede

Če delamo visoko gredo, je potrebno seveda razmisliti tudi o materialu za okvir. “Ta naj bo naraven, lahko pa je kamen, opeka, les, morda celo beton, prepričana sem, da boste našli vsak svojega. Manjše visoke grede so narejene celo iz večjih gum. Meni osebno plastika ni primeren material, a izbira je seveda vaša.”

Ta naj bo naraven, lahko pa je kamen, opeka, les, morda celo beton, prepričana sem, da boste našli vsak svojega. Manjše visoke grede so narejene celo iz večjih gum. Meni osebno plastika ni primeren material, a izbira je seveda vaša.

Zagotovo je najboljši material les, ki je topel in naraven. V kamnitih okvirih je namreč pozimi premrzlo. Zelo se ohladijo tudi jeseni v mrzlih nočeh. “Vedeti morate, da so v naravi korenine rastlin skrite v zemlji in imajo z zimskim mrazom veliko manj težav. V gredah pa so vsaj ob stranicah izpostavljene mrazu. Če je material okvirja les, je ta mraz manj intenziven, v kamnitem ali opečnatem okvirju pa seveda bolj. Skoraj nujno se mi zdi, da stranice tudi izoliramo. Tako preprečimo zimski mraz in tudi poletno pripeko sončnim žarkom. Izolacijski material je lahko naraven (volna, agrofilc, listje, seno, slama …), lahko pa je seveda tudi umeten (mehurčkasta folija, stiropor…).”

Kako torej naredimo visoko gredo

Ko izberemo primerno mesto in se odločimo za ustrezno obliko (gredo ali gomilo), se lotimo dela. Za gredo najprej naredimo okvir. Ta naj bo tako visok, da bomo na gredi delali brez sklanjanja. Dobro pa je vedeti, da višja je greda, krajšo življenjsko dobo ima. Nekje okoli 60 cm visoka greda, ki je deloma (20 – 30 cm) vkopana v tla, lahko ostane nespremenjena tudi 10 in več let, visoka 120 cm pa le pet let.
Dolžina grede je poljubna, širina pa mora zagotavljati, da z rokami brez težav sežemo do sredine grede. Ne sme biti širša od 1,2 metra, če je postavljena ob hiši pa samo polovico te širine.

Potrebujemo najprej drenažno plast: veje različnih debelin, smrečje, koruznico, trstiko, material, ki bo čim počasi razpadal in bo zagotavljal drenažo, preprečeval zastajanje vode v naslednjih plasteh, kjer bo intenzivno potekalo razpadanje organske mase.

Nato ob mestu, kjer bomo delali, naložimo ustrezen material. Potrebujemo najprej drenažno plast: veje različnih debelin, smrečje, koruznico, trstiko, material, ki bo čim počasi razpadal in bo zagotavljal drenažo, preprečeval zastajanje vode v naslednjih plasteh, kjer bo intenzivno potekalo razpadanje organske mase. Lahko namesto tega naravnega materiala uporabimo tudi grob pesek, sprani rečni prod ali manjše kamenje. Spet je ta material problematičen, saj je premrzel, primeren je verjetno samo za kraje ob morju.
Naslednja plast je običajno travna ruša, ki jo obrnemo s koreninami navzgor. Potrebujemo tudi plast suhega listja, sena ali slame. Namen te plasti je, da potem kompostni materiali ne uhajajo skozi drenažo. Prav tako je dodatna izolacija med hladnejšimi tlemi in toplejšim nadzemnim delom, kompostom.

Za vrhnjo plat vzamemo dobro vrtno zemljo, nadomesti jo lahko kupljeni substrat ali povsem dozorel, preperel kompost. Ta plast je srce visoke grede, brez te plasti gre samo za navaden lonec z vrtninami.

Za grobo rodovitno plast je potreben tudi ne povsem razpadel kompost ali hlevski gnoj. Za vrhnjo plat vzamemo dobro vrtno zemljo, nadomesti jo lahko kupljeni substrat ali povsem dozorel, preperel kompost. Ta plast je srce visoke grede, brez te plasti gre samo za navaden lonec z vrtninami.

Ko imamo material zbran, se lotimo dela

“Če imate na razpolago travnik, zelenico, potem najprej odstranite travno rušo. To boste kasneje potrebovali in je zelo dobrodošla. Nato odstranimo zgornjo, 10 – 20 cm debelo plast zemlje, ki jo zložimo na poseben kup, saj jo bomo potrebovali za vrhnjo plast gomile ali grede. Ta del ni nujen, je pa zelo priporočljiv, saj bo tako pretok zraka preko grede večji,” pravi Pušenjakova in dodaja: “Naprej naložimo drenažni material. Višina te plasti je seveda odvisna od višine grede, a naj bo vsaj 30 cm, največ do pol metra. Če ste se odločili za veje (najboljša izbira), potem položite najprej debele veje, potem pa izpolnite prazen prostor med njimi z vedno drobnejšimi. Sproti tlačite vse skupaj, da bo ta plast kompaktna.”

Če imate na razpolago travnik, zelenico, potem najprej odstranite travno rušo. To boste kasneje potrebovali in je zelo dobrodošla. Nato odstranimo zgornjo, 10 – 20 cm debelo plast zemlje, ki jo zložimo na poseben kup, saj jo bomo potrebovali za vrhnjo plast gomile ali grede. Ta del ni nujen, je pa zelo priporočljiv, saj bo tako pretok zraka preko grede večji.

Na drenažni kup naložimo narobe obrnjeno travno rušo, korenine naj gledajo v nebo. “Danes lahko travno rušo celo kupimo, zato jo toplo priporočam. Namesto ruše lahko uporabimo tudi listje, slamo … Ta plast naj bo rahlo vlažna. Nanjo naložimo še ne povsem razpadel kompost, lahko nanjo naložite še tanjšo plast (10 – 15 cm) gnoja. Zelo zaželeno je, da je tukaj čim več deževnikov. Ta plast naj bo tako debela, da bo do vrha grede še dovolj prostora za 20 cm fino plast rodovitne zemlje. To je lahko navadna vrtna zemlja, če pa veste, da se ta zelo zbija, dodajte povsem zrel kompost, kupljeno zemljo, šoto, zeolit, biooglje, … Na vrhu vsako leto nasujemo še humozno, vrhnjo plast, v katero bomo sadili ali sejali vrtnine, zelišča in cvetlice.”

Če ste se dela lotili v jeseni, ostane greda pokrita do pomladi, spomladi pa naj bo tudi pokrita deset do štirinajst dni, da v njej pričnejo procesi razpadanja, preperevanja. To procesi bodo celotno gomilo/gredo ogreli.

“Nato vse skupaj pokrijemo ponovno s smrečjem, koruznico, slamo ali v najslabšem primeru v več plasti zloženo agrokopreno. Če ste se dela lotili v jeseni, ostane greda pokrita do pomladi, spomladi pa naj bo tudi pokrita deset do štirinajst dni, da v njej pričnejo procesi razpadanja, preperevanja. To procesi bodo celotno gomilo/gredo ogreli. Zato je nujno potrebna plast grobega, nepreperelega kompostnega materiala ali hlevskega gnoja,” dodaja Miša Pušenjak.

Kaj lahko pridelujemo na visokih gredah?

Pridelujemo lahko praktično vse enoletnice, tako vrtnine kot tudi zelišča in cvetlice. “Ker se dokaj zahtevnega dela lotimo zato, da bomo pridelovali zdravo hrano, seveda ne boste potem uporabljali sredstev za varstvo vrtnin. Zato naj kljub omejeni površini raste tudi kakšna cvetlica, ki bo privabljala koristne žuželke, zelišča pa so tako ali tako potrebna v zdravi kuhinji. Sama sem videla tudi špargelj, celo jagodičje na njih, če je seveda prostora dovolj.”

Po gredi razporedimo rastline tako, da visoke ne bodo senčile nižjih, razen če to želimo. Prav tako pa ob rob grede posadimo povešujoče vrtnine, kot so vrežaste buče, novozelandska špinača, kumare, celo paradižnik, med cvetlicami pa definitivno kapucinke.

Po gredi razporedimo rastline tako, da visoke ne bodo senčile nižjih, razen če to želimo. Prav tako pa ob rob grede posadimo povešujoče vrtnine, kot so vrežaste buče, novozelandska špinača, kumare, celo paradižnik, med cvetlicami pa definitivno kapucinke. Tako prihranimo prostor, po drugi strani pa te rastline s prevešanjem preko stranic le-te poleti tudi senčijo, so dodatna izolacija.

“Ker je površina omejena in zato zelo dragocena, vam svetujem, da uporabljate sadike. Z njimi je namreč čas pridelave krajši in tako lahko na enem mestu pridelamo več vrtnin. Kolikor se da upoštevamo dobre sosede. Med rastline z dolgo rastno dobo posadimo tiste s krajšo, tako je prostor bolje izkoriščen. Tako na primer med brstični, listnati ohrovt ali zelje posadimo nizek stročji fižol, med sadike paradižnika in paprike pa sadike solate spomladi, posejemo motovilec jeseni, poleti pa celo posejemo novozelandsko špinačo. Por posadimo kar med peteršilj ali korenček. Med kumare, bučke, ob paradižnik posadimo baziliko. Kumare in vrežaste buče naj rastejo ob robu grede, da se bodo v bistvu povešale navzdol in porabile veliko manj prostora. Med solato lahko posejemo (ali posadimo) redkvico, azijske listnate rastline ali rukolo.”

Kolikor se da upoštevamo dobre sosede. Med rastline z dolgo rastno dobo posadimo tiste s krajšo, tako je prostor bolje izkoriščen. Tako na primer med brstični, listnati ohrovt ali zelje posadimo nizek stročji fižol, med sadike paradižnika in paprike pa sadike solate spomladi, posejemo motovilec jeseni, poleti pa celo posejemo novozelandsko špinačo.

Včasih je smiselno, da na primer špinačo zamenjamo z blitvo, saj le-ta na manjšem prostoru da več listne mase. Vedno vsako pobrano rastlino takoj zamenjamo z novo sadiko. Lažje bo tistim, ki imajo možnost sami vzgajati sadike, saj lahko tako vzgojijo tudi sadike nizkega fižola, peteršilja, hitro zamenjajo že preveč razrasle bučke ali kumare poleti in podobno.

Na kaj pa moramo biti pozorni?

Predvsem so visoke grede zelo suhe, zato je potrebno redno namakanje. Da se zemlja čim manj izsušuje, uporabljamo naravne, organske zastirke, rastline pa hitro menjamo, čim manj časa naj bo površina gola. “V gomile se zelo radi naselijo voluharji, zato jih na ogroženih zemljiščih ne priporočam. Obvezno je v tem primeru na dno visoke grede namestiti ustrezne mreže, ki naj bodo dobro pritrjene. A težava nastane, ker voluhar vseeno pride na vrt, potem pa dela škodo drugje, če v gredo ne more. Polži niso redni gostje na običajno bolj suhi in topli zemlji gred ali gomil. Če se pojavijo, se proti njim ravno tako borimo z zastiranjem tal z bezgovimi listi ali gozdno praprotjo,” še pojasnjuje naša sogovornica.

V gomile se zelo radi naselijo voluharji, zato jih na ogroženih zemljiščih ne priporočam. Obvezno je v tem primeru na dno visoke grede namestiti ustrezne mreže, ki naj bodo dobro pritrjene. A težava nastane, ker voluhar vseeno pride na vrt, potem pa dela škodo drugje, če v gredo ne more.

Nevarnost predstavljajo tudi močnejši poletni nalivi. Predvsem je potrebno paziti, da poleti ni nikjer gole površine. Če imamo kakšna prazna mesta, napovedujejo pa se močnejši nalivi, potem ta mesta dobro prekrijemo s slamo, senom ali listjem. Grede pred zimo tudi pokrijemo z smrečjem, koruznico ali listjem, če na njih ni nič posajeno. Ne uporabljamo folije, v najslabšem primeru vzamemo za pokrivanje v nekaj plasti zloženo agrokopreno.
“Visoke grede so dobrodošle za sprotno pridelavo vrtnin, tudi na manj rodovitnih zemljiščih. Zahtevajo pa več nege, našo pozornost in nego. Običajno se material po nekaj letih sesede in moramo začeti znova. Seveda pa vse, kar ostane od gomile oziroma grede, ponovno uporabimo pri zlaganju nove,” je zaključila Miša Pušenjak.