Zaradi hladnega in deževnega vremena so letos rastline na vrtu, ki smo jih sadili v času nižjih temperatur in padavin, zelo občutljive na bolezni. Slovenci smo že tradicionalno zelo navezani na kapusnice, zlasti na zelje, cvetačo in brokoli, torej skupino vrtnin, ki jih je človek med prvimi »udomačil«, pripeljal bliže k sebi in pričel načrtno pridelovati.

Škodljivec, ki ga skoraj ne vidimo

Kot pravi Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline, zaposlena na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, je kapusnice že v lepem vremenu težko pridelovati, sploh na ekološki način, v letošnjih razmerah pa še toliko težje. Večina škodljivcev, ki na kapusnicah povzročajo luknje, pege in podobno, je z očesom vidnih, v teh dneh pa se je pojavil škodljivec, ki ga skoraj ne vidimo. Ko ga opazimo, je za rastlino že prepozno. Gre za tako imenovano kapusovo hržico, majhno mušico, veliko do 2 milimetra, ki jo prepoznam po značilnih, zelo dolgih trepalnicah, ki so nanizane kot biseri, kot majhne kroglice. Ker je zelo majhna, je praktično neopazna. Njen nalet je težko določiti, saj ni vezan na letne čase. “Odrasla hržica živi samo dva do štiri dni, v tem času zaleže 50 do 100 jajčec v nizih po 20. Ličnike se izležejo po treh do desetih dnevih (odvisno od temperature). Velike so od 0,3 do 3 mm, najprej skoraj pozorne, nato rumeno zelene in jih najdemo v srčku rozete križnic. S svojim izsesavanjem listov v srčku rastline povzročajo veliko škode. Izločki sline pa povzročajo grbančenje, gubanje srčnih listov predvsem pa ustavijo rast le-teh. Ko težave opazimo, je že prepozno, saj se zaradi njihovega delovanja glave zelja ne razvijejo, rože cvetače in brokolija prav tako ne, tudi brstični ohrovt napadajo in steblo preneha rasti. Po približno sedmih do dvajsetih dnevih se ličinke zabubijo v zemlji, pet centimetrov pod površino. Če posevek redno okopavamo, se lahko naslednjim generacijam izognemo ali pa vsaj zmanjšamo njihovo število,” pojasnjuje Pušenjakova.

In kaj lahko storimo? “Muho lahko opazimo tako, da se zjutraj redno sprehodimo po nasadu kapusnic. Posajene sadike stresite, če iz njih izleti roj majhnih mušic, je potrebno ukrepanje.”

V ekološki pridelavi, velja za vrtičkarje, posevke prekrijemo z gosto protiinsektno mrežo, lahko pa uporabimo tudi pripravek Laser plus, a samo, če opazimo tudi napad listnih sovk (gosenic), bolhačev ali resarja, in sicer v odmerku 0,2 l/ha. Sicer pa je pojav bolhačev tako reden, da to ne bi smela biti težava. Prav tako naša sogovornica svetuje uporabo večje količine vode (vsaj 500 l/ha). Pripravek se v brokoliju lahko uporablja trikrat na leto, v ostalih kapusnicah pa samo dvakrat. Za zatiranje hržice lahko v ekološki pridelavo uporabite samo olje pomarančevcev v višjem odmerku.

V Sloveniji ima za namene varstva, velja za večje pridelovalce z ustreznim znanjem iz varstva rastlin, registracijo še vedno samo Movento SC 100. Registracijo ima v kapusnicah, kot so brokoli, cvetača, brstični ohrovt, glavnato zelje, glavnati in listnati ohrovt, kitajsko zelje in kolerabica, gojenih na prostem, za zatiranje listnih uši (Aphididae) in kapusovega ščitkarja (Aleyrodes proletella) ter za zmanjševanje številčnosti populacije tobakovega resarja (Thrips tabaci) in kapusove hržice (Contarinia nasturtii) v odmerku 0,75 l/ha, ob porabi vode 500-1000 l/ha. Ta podatek je izredno pomemben. Vedeti morate namreč, da se škodljivec nahaja v srčiki rozete, do tja mora priti škropilna brozga. Če uporabljate manjše količine vode, pote kapljice tja sploh ne sežejo. S sredstvom se lahko tretira v fenološki fazi od razvitega drugega pravega lista dalje (od BBCH 12 dalje), ob pojavu škodljivih žuželk. Pri tretiranju se priporoča dodajanje močila. Sredstvo se lahko na istem zemljišču uporabi največ dva krat v eni rastni sezoni, v 14-dnevnem intervalu, pravi Miša Pušenjak. “Svetujem, da pripravku dodate olja pomarančevcev, ki delujejo kot močilo, nimajo pa čakalne dobe. Da pa bo škoda zaradi sesajočih in grizočih žuželk čim manjša, dodajte pripravkom tudi biostimulanse na podlagi aminokislin.”

Pri uporabi insekticidov bodite pozorni tudi na pH vode, ki jo uporabljate. Insekticidi so nanj zelo občutljivi in je njihovo delovanje, če je pH nad 6, lahko kar nekaj deset odstotkov slabše. Zato uporabljajte pripravke, ki pH vode znižujejo. V škropilno brozgo jih damo najprej, pred insekticidom.