Letošnjim visokim poletnim temperaturam še kar ni videti konca in čeprav poletje za marsikoga predstavlja najbolj priljubljen čas leta, je dejstvo, da je obenem tudi najbolj neprespan. Poglejmo, zakaj. Razlogov, da poleti težje zaspimo in se tudi med spanjem pogosteje zbujamo, je kar nekaj.

Eden pogostih je zagotovo ta, da je poletje nekoliko bolj hrupen letni čas. Ljudje raje ponočujejo, pozno se vračajo z zabav, okna imamo odprta, mimo pa hitijo motorji, avtomobili, ali pa nas zgodaj v soboto zbudi sosed, ki želi urediti zelenico še preden ga ujame peklenska vročina. Pogoste so poletne vročinske nevihte, med katerimi ves čas treska in grmi. Ponoči ne spijo niti živali in tako se z vseh strani sliši pasji lajež. Preprosta rešitev so tako ušesni zamaški, ki pomagajo pri lažjem prenašanju hrupa. Kupite jih lahko v lekarnah in specializiranih trgovinah.

Vročina, hrup in svetloba – vse to lahko moti vaš spanec

Razlogov za nekoliko bolj moten spanec v poletnih mesecih je več. Eden izmed njih je svetloba. Zdani se že precej zgodaj, čeprav se vam zdi še sredi noči, tudi stemni se kasneje. Prav zaradi tega je priporočljivo, da poskrbite za spanje v temi. Če imate žaluzije, jih zagrnite, sicer pa lahko posežete tudi po prevezi za oči, ki jih koristijo denimo na letalih, in tako poskrbite, da boste spali v “popolni temi”. Ponujajo jih že vse bolje založene trgovine s tekstilnimi izdelki.

Poleti si pogosto tudi sami krajšamo ure spanja, saj se namesto pravočasnega odhoda v posteljo raje odločimo za malo več večerne zabave. Poleti se lahko tudi številnih nujnih opravkov lotimo ponoči, ko se zrak nekoliko ohladi, prav slednje pa vpliva na to, da najverjetneje ne bomo mogli zaspati.

Poletje je tudi čas poletnih zabav. Alkohol tako že sam po sebi vpliva na spanje oziroma nočno zbujanje ter počutje in »kozarček pred spanjem« zato ni niti malo priporočljiv. 

Če pijemo pivo, pa se ponoči zbujamo in moramo pogosto še na stranišče. Tudi poletne večerje se lahko končajo klavrno, pozno zaužiti obroki nam pustijo v želodcu občutek teže ali celo povzročajo pekoč občutek zgage.

Spali naj bi pri temperaturi med 16 do 18 stopinj

In seveda še glavni razlog… vročina kakopak. Spali naj bi pri temperaturi od 16 do 18 stopinj, česar poleti dejansko ne moremo doseči. To bi nam lahko zagotovila zgolj klimatska naprava, ki pa je vsekakor ni priporočljivo nastaviti na tako nizko temperaturo, saj bi se ta preveč razlikovala od zunanje temperature, kar pomeni, da bi telo doživelo pravi šok.

Visoke temperature zraka in zračna vlaga, ki je poleti vedno visoka, vodijo v potenje in posteljnina ter spalna oblačila se kar lepijo na nas.

Ljudje 20 do 25 odstotkov spanca preživimo v tako imenovanih REM fazah, torej v stanju lahkega spanca s sanjami – in takrat se naš nadzor nad uravnavanjem telesne temperature s potenjem (in v primeru mraza s tresavico) precej zmanjša. To pomeni, da se začne naše telo segrevati na temperaturo okolice (oziroma ob mrazu ohlajati na temperaturo okolice). Zaradi tega nam je vroče in se zbujamo.

Oprhajte se z mlačno vodo

Če je potrebno in mogoče, se poleti iz spalnice v nadstropju preselite v nižje prostore, saj se vročina, prav tako kot hrup, seli višje. Vsekakor se poleti odsvetuje spanje na zgornjem ležišču pograda, zato naj tudi otroci spijo na nizki postelji. In če ne gre drugače, si seveda položite kar blazino na tla …

Če se boste v želji po ohladitvi prhali z mrzlo vodo, ne boste naredili veliko – v prvem trenutku se boste ohladili, a vaše telo se bo na mrzlo vodo odzvalo s segrevanjem – telo namreč ne ve, da ga nalašč hladite in se odzove obrambno, torej s segrevanjem, kar pa je ravno nasprotno od želenega.

Mlačna voda pa bo ravno prav, da vas prijetno ohladi, a telesu ne sporoča, da se je treba braniti pred mrazom.

Tako kot pri povišani telesni temperaturi zaradi bolezni tudi pri hlajenju ob poletni vročini pomagajo hladni obkladki. Položite si hladno vlažno krpo na čelo, gležnje in zapestja, ali pa se sprehodite do kopalnice in si jih ohladite s hladno vodo.

Namesto klime raje ventilator

Zaradi visokih temperatur in povišane vlage si lahko v poletnih mesecih najlaže olajšamo vroče dni in tudi noči z nekaj hladne vode. Kozarec z vodo imejte na nočni omarici in ko se ponoči zbudite, se ohladite z nekaj požirki. Če boste dali zvečer v vodo led, bo ta tudi nekaj ur kasneje morebiti še hladna in vam tako ne bo potrebno vstajati in hoditi do pipe.

Nekaterim klimatska naprava ne prija, saj jih prične ob njenem delovanju takoj zebsti, pa četudi se prostor shladi recimo »zgolj« na 22 stopinj. Prav tako obstaja velika možnost, da se vam bo hladen zrak iz klimatske naprave sprva prijal, a se kmalu lahko zgodi, da se boste nahladili. Boljša izbira je ventilator, saj meša zrak.

Da v vas ne bo pihal topel zrak, postavite pred ventilator plastenko, v kateri ste prej zamrznili led – tako bo zrak bolj hladen. Ventilator naj seveda ne bo preglasen, prav tako pa naj ne piha naravnost v vas, da se ne boste nahladili.

Popoldanski počitek, s katerim se izognemo opravkom v največji vročini, so si izmislili prav v deželah, kjer imajo z visokimi temperaturami največ težav. In ker »siesta« pomeni počitek preko dneva, ni prav nič strašno, če smo zvečer, ko je nekoliko laže dihati, dlje pokonci – spanca nam zagotovo ne manjka.

Vročini pa se lahko uprete tudi na drugačne načine. Številni trgovci namreč ponujajo posteljnine, vzglavnike in vzmetnice, ki naj bi pomagale pri ohlajanju.