Da bi iz lastnega vodnjaka črpali vodo, vam mora Direkcija za vodo o tem izdati dovoljenje. Nezakonita uporaba se kaznuje do višine 125.000€.

V času, ko pustoši suša, se še bolj zavedamo, kako pomembna je sleherna kapljica vode. Ponekod se lastniki zemljišč lahko pohvalijo z lastnim vodnjakom, ki je sicer odličen manjši vir vode tako za pitje, kot tudi za zalivanje. Pa ste vedeli, da lahko vodo v njem zajemate le, če imate za to izdano posebno dovoljenje?

Vodnjak je vaša last, voda pa ne

Vodnjak kot objekt je last lastnika zemljišča, pojasnjujejo na Direkciji Republike Slovenije za vode (DRSV). Voda, ki bi jo lahko zajeli iz vodnjaka, pa ni last posameznika, temveč je opredeljena kot naravna dobrina. Če jo lastnik želi uporabljati, mora najprej na omenjenem uradu pridobiti veljavno dovoljenje.

V kolikor lastnik zemljišča vodnjak potrebuje denimo za zalivanje vrtov, mora izpolniti obrazec, ki je objavljen na spletni strani Direkcije. Pridobljeno dovoljenje uporabnika stane nekaj čez dvajset evrov, vendar ima omejen čas trajanja in ga je potrebno obnoviti.

Po podatkih iz uradne evidence o podeljenih vodnih pravicah (Vodna knjiga) je bilo od leta 2004 do danes za namen lastne oskrbe s pitno vodo in za namakanje podeljenih 22280 vodnih dovoljenj (odvzemi iz površinskih in podzemnih voda). Številna med njimi so že potekla oz. so bile vložene vloge za podaljšanje.
Za namen lastne oskrbe s pitno vodo je raba voda evidentirana v 2310 primerih, za namen zalivanja pa v 580 primerih.

S spremembo Zakona o vodah leta 2014 je bila uvedena tudi možnost evidentiranja posebne rabe vode, in sicer za tiste primere rabe vode, kjer gre zaradi količine odvzema ali načina obremenitve za zanemarljiv vpliv na vodni režim in stanje voda. Tako se za namakanje vodna pravica podeli kot vodno dovoljenje, za zalivanje pa je v določenih primerih (zalivanje vrta skupne površine do 300 m2) mogoče le evidentiranje posebne rabe,” pojasnjujejo na DRSV.

Tudi, če preko vaše parcele teče potok ali reka, boste za zakonito rabo vode potrebovali dovoljenje, ki vam ga izda ista direkcija.

Globe ob uporabi brez dovoljenja so precej visoke

Če vodo uporabljate, brez da bi za to pridobili dovoljenje, vas inšpektor zato lahko tudi karnuje: “ZV-1 v 181. členu določa, da se z globo od 4.000 eurov do 125.000 eurov za prekršek kaznuje pravna oseba, ki stori prekršek, če rabi vodo, ne da bi jo evidentiral ali brez vodnega dovoljenja ali koncesije ali v nasprotju s pogoji, namenom, načinom ali zunaj obsega, za katerega je bila podeljena vodna pravica oziroma je bila ta evidentirana,” so za maribor24.si pojasnili na Direkciji za vodo.

Za isti prekršek se z globo od 2.000 eurov do 4.000 eurov kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. Posameznik se kaznuje z globo od 400 do 1.200 eurov.

Pa v praksi?

Kljub temu, da smejo vodo iz vodnjakov uporabljati le tisti, ki imajo za to izdano posebno dovoljenje, je v praksi slika včasih drugačna. V vaseh, kjer je vodnjak dostopen vsem, včasih poteka prava bitka, komu bo uspelo počrpati več vode. Kadar gre za naselja, ki nimajo vodovoda, je to v sušnih razmerah lahko velik izziv, sploh kadar gre za črpanje vode za zalivanje pridelovalnih površin.

Ob tem je potrebno izpostaviti, da v času suše tudi v takih zajetjih velja spremljati obvestila.

Vodno dovoljenje se lahko poda za največ 30 let.

V kolikor vam je pristojni organ izdal dovoljenje za črpanje vode, jo skladno z njim lahko lahko črpate in uporabljate tudi, kadar je razglašena suša.