Polži, sploh tisti brez hišic, so na vrtovih prava nadloga. Ali tudi vi počasi izgubljate upanje, da se jih boste sploh kdaj znebili?

Škodo na vrtovih in v nasadih povzročajo predvsem polži brez hišice, torej slinarji in lazarji. Okoli leta 1970 pa so v Sloveniji opazili še izredno odporno invazivno tujerodno vrsto, španskega lazarja. Prepoznamo ga po oranžnordeči do rdečerjavi barvi. Za večino vrst polžev velja, da poginejo, ko izgubijo okoli 30 odstotkov vode iz svojega telesa, španski lazarji pa lahko izgubijo tudi več kot polovico vode in ne poginejo. Ob ponovnem kontaktu z vodo se rehidrirajo.

Že z nekaj polži na kvadratni meter pridelka ne bo

Na Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so poudarili, da so številne vrste polžev gospodarsko pomembni škodljivci v kmetijstvu: “Škodo povzročajo na različnih skupinah rastlin: zelenjadnicah, krmnih rastlinah, sadnem drevju, grmovnicah, cvetlicah in travnikih oziroma tratah, pa tudi na samoniklih rastlinah.” Opozorili so, da lahko že nekaj polžev na kvadratni meter povsem uniči pridelek.

Z objedanjem lahko polži močno poškodujejo rastline in jih tako spravijo v stres. Posledično so take rastline manj odporne in bolj dovzetne za bolezni ter slabše kljubujejo neugodnim vremenskim razmeram.

Pazite na razpoke v tleh

Vrtnarji, poljedelci in sadjarji v bitki proti polžem najpogosteje posežejo po fitofarmacevtskih sredstvih. Kemično je polže mogoče zatreti z uporabo limacidov v obliki granulata ali koncentriranih suspenzij. V Sloveniji je bilo lani v ta namen registriranih osem kemičnih pripravkov.

Na kmetijskem ministrstvu pa so opozorili, da se je proti polžem mogoče boriti tudi na druge načine. Svetovali so predvsem redno obdelavo tal in splošno skrb za vrt oziroma nasad. Priporočili so tudi košnjo trave okoli vrta, ki polžem prav tako predstavlja zatočišče.

Pazimo na razpoke, ki nastanejo v tleh, saj te polžem omogočajo idealno zatočišče in skrivališče za odlaganje jajčec.

Nekaterim rastlinam se polži izogibajo

Ena od možnosti je tudi ročno pobiranje in uničevanje lazarjev, resda zamudno in neprijetno opravilo. Delo je treba opraviti v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah, ob deževnem vremenu pa tudi čez dan. “Polže se lahko pobira tudi brez rokavic, saj njihova sluz ni strupena,” so zagotovili na kmetijskem ministrstvu. Metoda je sicer primerna le za manjše površine.

Ob vrt ali med posevke je priporočljivo saditi rastline, ki polžem smrdijo in se jih izogibajo. “To so na primer vrtni ognjič, kapucinka, pelin, žajbelj, timijan, česen, čebula, sivka, kalifornijski mak, bezeg ter vratič,” so našteli na kmetijskem ministrstvu.

Še ena možnost so pasti za polže iz piva: v zemljo zakopljemo lonček in ga do polovice napolnimo s pivom. Polže slad v pivu zelo privlači, zato padejo v past in se utopijo. Rastline lahko poškropimo tudi s turško kavo, razredčeno z vodo v razmerju 1:10.

Vse bolj priljubljene so elektro ograje za polže

Škodo na vrtu lahko omejimo tudi s polaganjem prehodnih ovir, ki jih namestimo med mestom polžev za spanje in mestom za hranjenje. Uporabimo lahko žaganje, lesni pepel ali žgano apno, ovira pa mora biti dovolj široka.

Med naravne sovražnike polžev uvrščamo race, sploh domače, pekinške in indijske. Pomagajo lahko tudi domače kokoši, ki se hranijo s polžjimi jajci, izleženimi v zemljo.

Vse več vrtnarjev uporablja tako imenovane elektro ograje za polže. Namestijo jih okoli gredic in jih priklopijo na baterijo 9 W. Električni tok polža ne ubije, temveč ga le odvrne od prečkanja ovire.