V večjem nasadu sadnega drevja moramo začeti z zimsko rezjo takoj po obiranju oziroma v zimskem času ob primernem vremenu. Najkasneje pa do januarja. Manjše nasade drevja, kjer imamo le nekaj dreves, pa lahko obrezujemo nekoliko kasneje. Zato zimski rez lahko izvedemo najkasneje do odganjanja brstov.
Če opravimo zimski rez kasneje, dosežemo umirjeno rast. Rana zimska rez pa spodbuja burnejšo rast.
“Vedno moramo biti pozorni da, režemo v suhem in lepem vremenu. Temperature v tistem času ne smejo biti nižje od – 5 stopinj Celzija. Preveč vlažno vreme tudi ni preveč dobro. Zaradi ran, ki jih povzročamo zaradi rezi, lahko pride v mokrem vremenu do okužb,” je za nas pojasnil Andrej Soršak, specialist za sadjarstvo iz Kmetijsko gospodarskega zavoda Maribor. Dodal je, da je najbolje, če sadjar drevje obrezuje takrat, ko ve, da bo prihodnje 3 dni suho vreme.
Ne obrezuje se vsako sadno drevje istočasno
Zimska rez je tehnološki ukrep, ki je nujno potreben pri sadnem drevju, seveda pa je najprimernejše obrezovati pečkato sadno drevje. Sem sodijo jablane, hruške, kutine. Pa tudi koščičasto sadno drevje, kot so breskve in slive. Kot je v nadaljevanju pogovora strokovnjak za nas pojasnil, se marelice in češnje obrezujejo le z dopolnilno rezjo. Jih pa je bolj primerno rezati v poletnem času oziroma po obiranju, tako ne pride do kakšnih okužb ali do prebujne rasti.
Jagodičasto sadje kot so robide, maline, ameriške borovnice obrezujemo tudi v zimskem času. Takrat izrezujemo stare izrojene poganjke in spuščamo svetlobo v same grme. Lupinarje, torej oreh, režemo izjemoma v zimskem času, primerneje ga je obrezovati konec meseca avgusta.
Moramo najti kompromis med rastjo in plodnostjo
Ko načrtujemo sadni vrt, se moramo odločiti, katere sadne vrste bomo sadili in v kakšnih podlagah. Temu potem prilagodimo tudi lego in medvrstne razdalje. Sama podlaga določa višino drevesa oziroma prostor, ki ga bo drevo zasedlo. Rez se razlikuje po sadnih vrstah in podlagah. “Vsaka rez pa je boljša, kot če nič ne režemo” je pojasnil Soršak ter dodal, da se pri obrezovanju moramo prilagoditi na podlago: “Če je drevo cepljeno na neko bujno podlago, ne moremo iz njega vzgojiti drevo, ki bo visoko dva metra. Z podlago je pogojeno, kakšno višino se določa tistemu drevesu. Res pa je, da je tudi odvisno, kakšen je rodni les. Najti moramo primerno obliko in seveda kompromis med rastjo in rodnostjo.”
Z rezjo sadnega drevja ustvarimo ravnovesje med rastjo in plodnostjo. Kot je za nas pojasnil Soršak, drevo, ki ga ne obrezujemo raste enako kot drevo, ki ga obrezujemo: “Če ne obrezujemo sadnega drevja, drevo ravno tako raste. Če pogledamo od vzgojne rezi, se lahko odločimo za zgodnjo obliko vretenast grm, piramidalno vzgojo ali kotlasto.” Je pa v nadaljevanju pogovora opozoril, da bo drevo eno leto preobilno rodilo, naslednje leto pa bo prazno. V tistem letu, ko bo rodilo preobilno bodo plodovi manjši slabše kakovosti, ne bodo tako obstojni, trpežni, tudi škodljivcev bo več, ker ne bomo imeli več posamičnih plodov na drevesu.
Bolj kot nam drevesa bujno rastejo, manj bodo v tistem letu rodila. “Torej sta rast in plodnost v obratnem sorazmerju.” Bolj kot drevesa cvetijo, bolj jih lahko obrežemo in bodo bolj rodila.
V primeru, da nam drevo slabo raste, moramo najprej ugotoviti, zakaj drevo slabo raste. “Če ugotovimo, da v 3 letih ne zraste, moramo zamenjati lokacijo drevesa oziroma posaditi drevo nekam drugam, lahko zamenjamo tudi del zemlje” je dodal strokovnjak. Pri mlajših drevesih z zimskim rezom spodbujamo rast. Pri starejših drevesih, denimo tistih, ki so starejša od 20 ali 30 let, izrezujemo stare izrojene veje in drevo na ta način pomlajujemo in skušamo spodbuditi bolj mladostno rast.
“Brez osnov se ne lotevajmo obrezovanja”
Kot je izrecno poudaril Soršak, je absolutno treba poznati vse osnovne lastnosti rasti, rodnosti in prehrani sadnega drevja, ki jih lahko danes najdemo v vsaki sadjarski knjigi ali na spletu, lahko se udeležujejo tudi tečajev, ki se opravljajo na terenu in spoznamo obrezovanje drevja v praksi. “Brez osnov prehrane, rasti se ne lotevajmo obrezovanja, kajti če bomo porezali preveč, bo drevo preveč raslo in nam bo samo raslo. Če pa ne bomo nič porezali, bomo imeli slabši pridelek ali pa ga sploh ne bomo imeli.”
Največje napake so, če drevja sploh ne režemo, če ne osvetljujemo krošnje in če preveč porežemo. Bolj kot režemo bolj bo drevo raslo. “Zmotno je mišljenje, da če drevo popolnoma porežemo, ne bo raslo. Zimski rez ima nasprotni učinek. Bolj kot porežemo enoletne poganjke, bolj bo raslo in manj bo rodilo.”
Moramo upoštevati, kakšno sadiko imamo
Če posadimo mlado drevo, uporabimo vzgojno rez. Tukaj pa moramo upoštevati, kakšno sadiko imamo. Lahko je obraščena, kjer imamo že veje, ki nam bodo predstavljali nastavek za naslednja leta, lahko pa imamo tudi tako imenovano palico. Mladiko, ki je palica, moramo prikrajšati, da dobimo obraščenost. Pri obraščenih sadikah imamo že zasnovo za nadaljnjo vzgojno obliko. “S samim prikrajšanjem enoletnih poganjkov pri vzgoji mladike spodbujamo rast in dobimo primeren volumen, kjer bomo v kasnejših letih pridelali sadje.” V času polne rodnosti pa je pomembno ravnovesje med rastjo in rodnostjo. Druga rez je oživitvena rez pri pri starih drevesih, kjer skušamo pomlajevat rodni les in tako ohranjati vitalnost samega drevesa.
“Če drevo preobilno rodi, ga moramo z rezjo porečiti, osvetliti in odstraniti vse poganjke, ki rastejo pokončno, to so tako imenovane bohotivke. Seveda pa moramo paziti, da ne pride do bujnosti rasti samo v vrhu, amapka da to rodno obdobje obdržimo na celotnem volumnu drevesa.”
Sadjarstvo je tesno povezano z opazovanjem
Sadjarstvo je zelo povezano z opazovanjem drevesa: “Če bomo več let rezali in opazovali, kaj se je zgodilo z delom drevesa, kjer smo ga porezali, se bomo zelo dosti naučili. Najhuje je učenje na lastnih napakah.” Za razlikovanje med rodnim in nerodnim lesom si moramo vzeti čas. Sami rodni brsti se najbolje razlikujejo od ostalega dela drevesa pred brstenjem oziroma cvetenjem. Takrat sadjar najbolje vidi, kaj je tisti del drevesa, ki je roden in kaj je vegetativno.
“Vemo, da sadno drevje posadimo in ga imamo nekaj desetletij, zato je pomembno da pravilno in dobro skrbimo zanj. Tako v sami oskrbi, hrani, rezi kot tudi v vseh drugih tehnoloških ukrepih in ga tako čim dlje ohranjamo v vitalni kondiciji,” je zaključil Soršak.