Marsikdo si prihajajočih božično-novoletnih praznikov ne predstavlja brez božične zvezde. Njeno botanično ime je Euphorbia pulcherrima, po svetu pa se je hitro razširila kot simbol praznikov miru in božičnega veselja. »Čeprav so žlahtnitelji širom po svetu uspeli vzgojiti rastline, ki imajo ovršne liste obarvane v mnogih barvah, od bele, do kremaste, pa lososovo oranžne, tudi skoraj rumene, so rdeče še vedno najbolj tipične spremljevalke decembrskih praznikov,« pravi Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.
Z rastlino, ki v svoji domovini velja za plevel, je povezana zanimiva legenda
Domovina božičnih zvezd je Mehika in ostala srednja južna Amerika, kjer rastlina pravzaprav velja za plevel. Med drugim zelene grme, ki zrastejo do tri metre v višino, najdemo ob smetiščih. Z rastlino pa je, kot še pravi Pušenjakova, povezana zanimiva legenda: »Nekoč je živela revna deklica z imenom Pepita. Najbolj od vsega si je za božič želela, da bi lahko detecu v jaslicah podarila nekaj zares lepega. Ker pa je bila njena družina zelo revna, ni imela prav ničesar. Ko je tako zvečer praznih rok šla k polnočnicam, je bila zelo žalostna. Spremljal jo je njen bratranec Pedro, ki je videl njeno žalost. Ker jo je hotel potolažiti, ji je rekel: »Detece vidi v tvojo dušo in ve, da ga imaš rada, da si dobra, da mu želiš nekaj podariti, torej bo že skromni dar za njega najlepše darilo. Natrgaj mu divje cvetlice, ki rastejo ob cesti, prav gotovo bodo v njegovih očeh najlepše rože« In je Pepita nabrala šopek iz grmovja, ki je rastlo ob cesti, ter ga v cerkvi položilo detetu k jaslicam. In glejte, navaden plevel se je razcvetel v najlepše rdeče cvetje. Tako so te rastline poimenovali cvetlice svete božične noči, pri nas jih po obliki, ki jo tvorijo ovršni listi, imenujemo božične zvezde.«
Rastlina je v Združenih državah Amerike tako priljubljena, da je kongres 12. december razglasil za nacionalni dan božične zvezde. Po svetu je prodajo toliko kot vseh ostalih lončnic skupaj. Miša Pušenjak pojasnjuje, da to, kar nam krasi domove z rdečo barvo, pravzaprav niso cvetovi. To so samo rdeče oziroma v današnjem času tudi drugače obarvani navadni listi, ki obdajajo cvetove. Imenujemo jih brakteje, s slovenskim imenom pa ovršni listi.
Na kaj moramo biti pozorni, ko jih kupujemo?
Ker se božične zveze rade zelo hitro “prehladijo“, je zelo pomembno, da jih že kupujemo tam, kjer ni prepiha. Najbolj trpežne in predvsem najmanj premaknjene boste dobili v vrtnarijah, zato božične zvezde vedno kupujte tam, svetuje sogovornica. Ne kupite tistih rastlin, ki so postavljene ob vratih, tudi te so lahko prehlajene. Izbirajte tiste, ki imajo zdravo, temno listje povsem do tal. Takšne še ne izgubljajo listov, prav tako morajo biti cvetovi, skriti na sredini obarvanih braktej, še v popkih. Bunkice še ne smejo biti odprte, saj bodo le tako še dolgo lepe in sveže. “Če je možno, preverite korenine, biti morajo bele barve. Prodajalci nam morajo rastline dobro zaviti in zavarovati pred zunanjim mrazom, z avtomobilom pa se po nakupu takoj napotite domov, da se ne prehladijo. Božična zvezda potrebuje veliko prostora in ne mara utesnjenosti. Zato jih ne kupujte v tistih rastlinjakih ali trgovinah, kjer jih imajo preveč natlačene, saj bodo spodnji listi pričeli hitro odpadati. Nikakor pa ne kupujte rastlin, ki jih imajo v nekaterih trgovinah še zavite v plastične ovoje.“
Najbolje se počutijo ob temperaturi okoli 18 stopinj Celzija
Doma božične zvezde vedno postavimo na dovolj svetla mesta, ne smejo pa biti v bližini svetil, izvora toplote: peči, radiatorjev, hladilnika, …, prav tako ne v mrzlih hodnikih vež ali ob vhodnih vratih. Ne spadajo niti na televizorje, radijske aparate, ob računalnike, na mikrovalovne pečice in podobno. Tam bodo začele hitro izgubljati liste. Uniči jih lahko tudi neposredno pripekanje sončnih žarkov. “Božične zvezde najbolje uspevajo pri temperaturah okoli 18 stopinj Celzija. Če temperature podnevi ne presežejo 22 stopinj, ponoči pa ne padejo pod 16, bodo brakteje ostale najdalj časa lepo obarvane. Pri nizkih temperaturah, pod 15 stopinj, pa hitro začnejo odmetavati spodnje liste. Zelo pomembno je tudi zalivanje. Pri nas kupimo večino rastlin, ki so posajene v samo šoto. Takrat se hitro izsušujejo, zelo hitro pa jih tudi prezalijemo. Zato v bodoče raje izbirajte rastline, ki so vzgojene pri nas v Sloveniji in so posajene v močnejšo zemljo. Zalijemo jih takrat, ko je zemlja pod prsti suha, in to samo toliko, da voda spodaj priteče skozi odprtino, odvečno vodo pa takoj odlijemo. Pazite, da rastline v okrasnih lončkih ne stojijo v vodi. V času cvetenja dognojevanje ni potrebno,” svetuje Miša Pušenjak.
Od oktobra naprej potrebujejo dva tedna popolno temo
Po cvetenju, ko večina listov odpade, ostanejo rastline še žive, dokler so stebla še zelena. Takrat rastline porežemo, skrajšamo jih lahko za polovico. “Ko začnejo poganjati nove poganjke, jih tedensko dognojujemo s tekočimi gnojili za zelene rastline, a z zelo majhnimi odmerki. Ko zunanje temperature ne padajo več pod 13 stopinj Celzija, rastline presadimo v nekoliko večji lonček (ne sme biti prevelik) in jih postavimo v senčen kot vrta. Redno jih zalivamo in dognojujejo celo poletje. Sama sem iz porezanih poganjkov naredila tudi potaknjence. V jeseni moramo najprej paziti, da jih damo pravi čas na toplo. To je takrat, ko začnejo nočne temperature padati pod 15 stopinj Celzija. Najtežji del pa je, da morajo imeti rastline od oktobra naprej kar 14 ur popolno temo. Samo tako bodo najlepše ravno v času praznikov. Tema mora biti popolna, že zunanja cestna razsvetljava, televizija, računalnik, … jih motijo. Potrebno jih je torej pokrivati s škatlami. Seveda gre tudi brez tega, a bodo potem najlepše kasneje, nekje v februarju.”