Na vrtu domuje veliko živali, medtem ko nam nekatere delajo nepopravljivo škodo, pa so druge zelo koristne.

Morda se ne zavedate, a na vašem vrtu domuje veliko živali, ki jih največkrat niti opazite ne. Opazite pa le njihovo “marljivo” delo, uničevanje pridelkov in okolice namreč. Med najbolj “vestnimi” škodljivci sta bramor in voluhar, vendar obstaja kar nekaj humanih načinov, kako se škodljivcev znebiti.

Voluharja se lahko lotite tudi na human način

Mali nepridiprav, ki je nočna mora vseh vrtičkarjev, je pravzaprav od 15 do 20 centimetrov dolg glodavec, živeč v zemlji.

Najpogosteje se potika po obdelanih površinah, kjer je zemlja srednje težka, primerno vlažna in založena s hrano. Voluhar koplje do pol metra globoko, deluje pa na površini okoli 40 kvadratnih metrov. Njegovi rovi imajo gladke stene, saj vse koreninice sproti pozoblje.

Voluhar, ki velja za najbolj osovraženega vrtnega škodljivca, ima zelo rad naš pridelek, še posebej pa obožuje radič, jabolka in čebulice tulipanov. Da je lomastil po našem vrtu, nakazujejo na pol ovenele rastline ali celo ležeče sadike solate, barve tulipanov niso usklajene ali pa cvetov sploh ni, opazimo tudi znake rovov pod zemljo ali prazne zaplate. Najbolj dejaven je zjutraj in zvečer, pozimi le čez dan, a takoj, ko njegove sledi opazite na vrtu, ga je potrebno čimprej pregnati.

Za odganjanje voluharja lahko sicer uporabimo pasti, vendar je na voljo tudi več bolj humanih variant, kako tega škodljivca pregnati z vrta. Uporabljamo lahko dimne patrone, kalcijev karbid, solarne odganjalce in druga odganjala v obliki zrnc ali kroglic.

Voluhar ne mara vonja določenih rastlin in se na vrtu, kjer so le-te posajene, načeloma ne naseljuje. V bližino gredic ali cvetličnega vrta zato posadite cesarski tulipan, narcise ali divji kristavec. Slednji je za voluharja strupen, če ga zaužije, celo smrtno nevaren. Ne diši mu niti česen niti bob, izognil pa se bo tudi križnolistnemu mlečku in ribezu.

Privabite na vrt njegove sovražnike

Preženete ga lahko tudi tako, da na vrt privabite njegove naravne sovražnike. Med njimi je zagotovo velika podlasica, ki ga zaleze tudi v njegovem rovu, pa tudi druge zveri iz rodu kun ne zaostajajo dosti za njo. Sicer ga uspešno pleni tudi lisica, prav tako domača mačka in pes. Voluhar je na jedilniku vseh vrst sov pri nas in dnevnih ujed, med katerimi sta najuspešnejši v lovu nanj kanja in navadna postovka.

Da bi ugotovili, kateri rovi so aktivni, je najbolje, da najdete kupe zemlje, nižje od krtine, jih razkrijete ter tako naredite prepih in počakate, da jih voluhar spet zakrije – v te rove nato nastavite past s koščkom jabolka. Del rova pustite odprt, da bo voluhar prišel preverit, od kod prepih in se bo v past ujel. A pozor, pasti nikoli ne nastavljate z golimi rokami, ampak uporabite rokavice. Če vas bo zavohal, se bo namreč pastem izognil. Nastavite lahko tudi vodno past, v katero se bo ujel, ko se bo sprehajal po vrtu.

Vir: Wikipedija

Ena izmed rešitev, verjetno najbolj učinkovita, je tudi fizična zaščita rastlin. Nekateri uporabljajo mrežne košare; z njimi zaščitijo tako okrasne čebulnice kot drevesne korenine. Slednje zaščitite že ob sajenju, in sicer najprej v mrežo ovijte korenine sadike, to šele nato postavite v saditveno luknjo, ki jo zasujete z zemljo. Paziti morate le, da je zgornji del košare nad tlemi. Čebulice zaščitite z mrežastimi pladnji, in sicer jih vanje položite, vse skupaj pa nato posadite.

Odgnali ga boste tudi tako, da na vrt nastavite orehove liste, vejice tuje ali stroke česna, saj mu smrdijo. Ravno tako ne prenese vonja po ribjem olju. Vanj lahko namočite krpe in jih potisnete v rove. Do neke mere pomaga tudi za voluharja moteč zvok, na primer steklenica, zakopana v zemljo z vratom navzgor. V primeru vetra steklenica zažvižga in zmoti vrtnega nepridiprava z visokimi toni.

Nekateri uporabljajo tudi nizke plastične posode z manjšimi luknjami. Načinov za zatiranje voluharja je seveda še veliko več, od kemičnih do mehanskih sredstev, vsak pa se mora sam odločiti, kakšno metodo bo uporabil. Verjetno je še najboljša rešitev kombinacija različnih ukrepov.

Krti so aktivni podnevi in ponoči

Naj bo vaša zelenica še tako popolna, a če se bo pod vašo trato naselil krt se vam hitro lahko zgodi, da jo bo dobesedno prerešetal.

Trava je tako polna golih zaplat, ker pa je zemlja precej mehka, se na predelih, pod katerimi so rovi, trata tudi precej grdo udira. Navadnega ali evropskega krta najdemo na skoraj vsakem vrtu.

Krt je lepa žival, ki živi pod zemljo ter neutrudno koplje in ustvarja podzemne hodnike. Krt lahko v dvajsetih minutah izkoplje tudi do šest kilogramov zemlje. Po naravi je mesojed, hrani se z različnimi insekti in črvi ter ne škoduje našim rastlinam. Obstaja nekaj naravnih metod in načinov, ki odganjajo krte s trate ali vrta.

Ne marajo rastlinskih olj

Ena od metod je, da v krtovo luknjo nalijete ricinusovo olje. S tem boste vznemirili krtov želodec, kar ga bo naslednjič odvrnilo od tega, da bi še kdaj obiskal to krtino.

Ena izmed najbolj znanih metod je, da je plastenko prerežite na pol, odvijete pokrovček in jo z vratom navzdol potisnete v krtino. Ko veter piha čez steklenico, ustvarja zvoke, ki se prenašajo v podzemne hodnike in motijo krta. Drug način je, da blazinico vate prepojite z limoninim oljem in jo daste v luknjo. Limonin vonj, ki je prijeten za nas, ni prijeten za krta. Podobno na krta deluje zmes sirotke in pinjenca. Ta vonj zasmradi s kisikom osiromašen zrak v podzemni krtovi palači.

Metod je veliko, a vedite, da je krt zaščitena živalska vrsta in da živi tri leta, tako da počakajte, mogoče bo po treh letih mir na trati.

Vendarle ga je dobro gostiti na vrtu

Lastniki po navadi negodujejo in ga podijo stran, toda ta žival poskrbi za tisto nesnago na vrtu, ki se jo moramo običajno lotevati z različnimi in dragimi produkti. Pravzaprav je dobro imeti krta na trati ali vrtu, saj s svojim kopanjem rahlja in prezračuje zemljo ter uničuje insekte.

Krti so aktivni podnevi in ponoči, saj neprestano iščejo hrano. Ustvarjajo krtine in rove, ki so dolgi od 30 do 50 metrov. Njihov bioritem je v ravnovesju – toliko ur kot rije po svojih predorih, toliko ur tudi počiva. Krti so zapriseženi žužkojedi, ki se prehranjujejo z majhnimi živalmi in deževniki, nam pa rahljajo prst.

Navadno se jih skušamo, zaradi krtin in neurejenega vrta, izogniti z odganjalniki in drugimi sredstvi, vendar če imate na vrtu krta, je to dobra in slaba novica. Krte najdemo v prsti, ki je polna številnih škodljivcev, žuželk in deževnikov. Če ga imate v svoji zemlji, to pomeni, da vaša prst vsebuje prav vse te nepotrebne stvari, ki navadno povzročajo, da nam vrtnine ne uspevajo tako, kot bi morale.

Zato krta nikar ne podite stran. Pametno je potrpeti, pustiti, da opravi svoje delo, in mu nato omogočiti, da odide drugam. Ko bo krt pojedel vse nepotrebne žuželke in škodljivce v prsti, bo namreč odšel stran, saj ne bo imel več na razpolago hrane. Naš vrt bo morda nekoliko neurejen, vendar bo prst veliko bolj zdrava, vrtnine pa bodo veliko bolj uspevale!