Ali ste vedeli, da je krompir danes četrta najpomembnejša kulturna rastlina po količini predelane hrane na svetu in s tem tudi bistven del kuhinje številnih kultur? Spada torej med najbolj priljubljena živila na svetu, pridelajo ga približno 300 milijonov ton na leto. Izvira iz območja Andov v Južni Ameriki, v Evropo pa ga je prinesel Krištof Kolumb.

Danes poznamo preko 3000 sort krompirja, bele, rumene, rožnate, rdeče barve in vodene ter mokaste strukture. Barva krompirja sicer nima nobene pomembnosti pri prehrambni vrednosti krompirja, igra pa bistveno vlogo pri tem, za katere jedi je neka sorta le-tega primerna.

Sončna svetloba povzroči nastajanje solanina

Krompir spada v družino razhudnikov (Solanum), vsebuje alkaloid solanin, ki je strupen in zdravju škodljiv. Največ solanina, od 30 do 80 odstotkov, je v zunanjem delu krompirja.

Sončna svetloba povzroči v krompirju kopičenje solanina. Takšen krompir postane pod kožico zelen, kar je posledica hkratnega pojava klorofila. Z izpostavljenostjo krompirja svetlobi nastajata torej tako klorofil kot solanin, količina solanina pa se s kalitvijo še povečuje. O strupenem odmerku solanina govorimo, kadar gre za 35 miligramov na sto gramov. Že en srednje velik zelen krompir je dovolj za zastrupitev s solaninom oziroma akutno zastrupitev pri odraslem človeku lahko povzroči že 20 do 25 miligramov solanina.

Prevelika koncentracija solanina v krompirju lahko povzroči slabost, bruhanje, bolečine v predelu trebuha, močno drisko, glavobol, povišano telesno temperaturo.

Krompir, ki je poln solanina je grenak in neužiten, vendar pa ga v manjših količinah ob uživanju težje zaznamo. V primeru, da je krompir šele začel kaliti in so njegovi kalčki kratki, pomeni, da je gomolj še vedno čvrst in “varen” za uživanje, če seveda odstranimo majhne izrastke in zelene lise.

Je pa stvar nekoliko drugačna v primeru, če ima krompir nenavadno grenak priokus, saj je to lahko znak povečane vsebnosti glikoalkaloidov, zato ga ne smemo jesti. Prav tako pa se uživanje odsvetuje v primeru, da je krompir naguban ali mehak, kalčki pa so dolgi in jih je veliko.

Zelo pomembno je kako ga skladiščimo

Prvo pravilo shranjevanja krompirja doma zahteva popolno temo. Svetloba oziroma UV-svetloba spodbuja kaljenje in tudi tvorbo klorofila tik pod kožico gomoljev, zato so gomolji, ko jih olupimo tudi zeleni, pojasnjujejo na Žurnal24.si. Zaradi tvorbe kalčkov pa krompir začne izgubljati vlago in postaja mehak in na videz uvel.

Drugo pravilo pa je pravilna temperatura. V prostoru naj bo nad štiri, vendar ne več kot 10 stopinj Celzija. Višja temperatura namreč spodbuja kaljenje, zaradi nižje pa se bo v gomoljih povečala tvorba škodba (krompir je zaradi tega bolj sladkastega okusa).

Ko najdete najbolj ustrezno mesto za shrambo, poskrbite za čimbolj konstantne pogoje. Predvsem spreminjanje temperature lahko povzroči, da začne krompir gniti ali kaliti.

Poleg tega pa je pomembna tudi zračna vlažnost v prostoru, priporočena je okoli 75 do 80-odstotna, prostor pa je treba redno prezračevati, saj se iz krompirja sprošča ogljikov dioksid.

Krompir sicer za razliko od večine drugih vrtnin dobro prenaša skladiščenje, tudi za daljše obdobje. Zgoraj omenjena ustrezna temperatura in vlažnost v prostoru podaljšata njegovo uporabnost še vsaj za pol leta, a to le pod pogojem, da smo shranili samo zdrave, brez okužb s škodljivci in nepoškodovane gomolje. Največ preglavic pa nam v tem času povzroča kaljenje, ki pa se mu je na srečo mogoče izogniti ali pa pojav vsaj za kakšen mesec zamakniti.

V kolikor ga shranjujete pri temperaturi okrog 4 stopinje Celzija, ga je potrebno porabiti v šestih do osmih mesecih, medtem ko toplejše temperature rok trajanja skrajšajo na približno štiri mesece.

Je hladilnik ustrezno mesto za shranjevanje krompirja?

Res je, da smo izpostavili hladno in suho okolje, a nizke temperature povečajo količino sladkorja in proizvedejo kemikalijo, imenovamo akrilamid, ki je ravno tako škodljiva. Zato hladilnik ni povsem primerno mesto za shranjevanje krompirja.

Najbolje ga je hraniti v papirnati vrečki ali gajbici, saj s tem zagotovite ustrezno prezračevanje. Izogibajte se plastičnim vrečkam, saj zadržujejo toploto in vlago. Namesto tega raje uporabite košaro ali zaboj. Dobro se obnese tudi mreža za vrtne pridelke.

Krompirja ne pogrevamo, raje ga uživamo svežega ali ohlajenega

Kuhanje neolupljenega krompirja zmanjša vsebnost solanina minimalno, za okrog en odstotek, kuhanje olupljenega krompirja za polovico oziroma 50 odstotkov, mikrovalovno kuhanje pa za okrog 15 odstotkov. Pečenje pri 150 stopinjah Celzija nima vpliva, pečenje pri 210 stopinjah pa solanin zmanjša za okoli 40 odstotkov. Potemtakem lahko sklepamo, da kalečega krompirja ni dobro kuhati neolupljenega, poročajo na Žurnal24.si.

Strokovnjaki opozarjajo, da se s pogrevanjem krompirja izgubi veliko hranljivih snovi, poleg tega pa se med ponovnim segrevanjem v krompirju sproščajo težke kovine, tudi solanin. Po enem pogretem obroku sicer ne bo prišlo do zastrupitve, se pa je takšnemu krompirju, če je le mogoče, bolje izogniti in ga uživati sveže pripravljenega ali jesti ohlajenega. V slednjem se poveča količina odpornega škroba, ki pozitivno vpliva na črevesno floro in s tem tudi na samo prebavo.

Ne shranjujte ga s čebulo in jabolki

Krompir in čebula se odlično ujameta v jedeh, se pa odsvetuje shranjevanje enega poleg drugega. To velja tudi za jabolka. Če torej krompir shranjujete v neposredni bližini jabolk ali čebule, boste zaradi sproščanja plina etilen pospešili proces kalitve. Zato je pomembno, da je med gajbicama z obema vrtninama dovolj prostora.