Prazniki so mimo, enako velja za praznično vzdušje, kar pomeni, da bomo morali prej ali slej pospraviti tudi božične okraske, ki smo jih izobesili decembra. A se postavi vprašanje, kdaj je primeren čas, da se tega lotimo.

Pospravljanje okraskov je osebna odločitev

Za nasvet smo se obrnili na strokovnjakinjo za bonton Simono Lečnik Očko. Za nas je pojasnila, da je čas in obseg, kako se domovi okrašujejo oziroma kdaj ljudje znotraj svojih domov pospravljajo okraske, povsem osebna odločitev posameznikov.

Ponekod se sicer še držijo tradicionalnih datumov – krščanskih praznikov. Tako nekateri okraske pospravijo 6. januarja ali celo 2. februar.

“Vsekakor pa se vsak sam odloča o tem,” je poudarila.

Z novo leto lahko voščimo vse do sredine januarja

Kot je strokovnjakinja v nadaljevanju še pojasnila, se nekateri poslovijo od voščil že konec tega tedna, sicer pa je v praksi povsem običajno, da si do sredine januarja voščimo za novoletne praznike. Voščila za božič pa več ne uporabljamo, ker je v lanskem letu.

“Če pogledamo iz službenega okolja, si marsikdo privošči daljši oddih ravno v času novoletnih praznikov in se v prvem tednu januarja ne srečamo vsi. Če pridemo v službo na primer 10. januarja ne bo čisto nič narobe, če nekomu voščimo, saj ga prej nismo videli,” je pojasnilna.

Ponekod z voščili vztrajajo celo do konca januarja, kar je po mnenju strokovnjakinje vendarle nekoliko predolgo: To je namreč tako kot, če bi nam nekdo mesec dni po rojstnem dnevu čestital. Prav nič ne bo narobe, če bomo do sredine januarja vztrajali z lepimi željami”.

Besedam “srečno novo leto” se je treba izogniti

Sicer bi bilo zaželeno, da se izognemo besedam “srečno novo leto”, ampak posameznikom zaželimo dober začetek novega leta.

Ni pa pomembno le kdaj voščimo, ampak tudi kako voščimo. Če voščimo novo leto tik za silvestrovim, ko smo še v družbi, lahko rečemo “Srečno novo leto!”. V Sloveniji se je kar nekako prijela pogovorna različica “Srečnega pa zdravega!”.

“Zelo dobrodošlo in zaželeno bi bilo, da k temu dodamo še kakšen stavek. Vedno poudarjam, da je lepo, če dodamo kakšno osebno noto. Ko se srečam z vami in vem, da ste se v preteklem letu srečevali z določenimi izzivi, bo moje voščilo vsebovalo osebno noto. Zaželela vam bom, da vas v novem letu ne bodo pestile podobne težave, s katerimi ste se soočali v preteklosti in k temu dodala kakšno prijazno misel.”

Osebna nota pri voščilih ima poseben pomen. Na ta način sporočate, da imate sočloveka v mislih in da ste mu v preteklosti zares prisluhnili, ko vam je razlagal o izzivih, s katerimi se je soočal.

Nekateri se izogibajo telesnemu stiku in to spoštujemo

Z osebami, s katerimi smo si blizu, se najpogosteje tudi rokujemo ali celo objamemo, poljubimo. V zadnjih dveh letih je prišlo tudi na tem področju do manjših odstopanj, ponekod se posamezniki še vedno izogibajo telesnim stikom, kar vedno spoštujemo.

“Če opazimo, da oseba ne želi stika in dotika, se tega držimo in spoštujemo njihovo odločitev. Najpogosteje nam z govorico telesa nakažejo, ali imajo željo po dotiku ali ne.”

Nekateri iztegnejo roko, drugi gredo v objem, tretji stopijo korak nazaj. Odvisno je od odnosa, ki ga imamo z ljudmi. Z ljudmi, s katerimi smo si blizu in jih spustimo v naš intimni prostor, sledita običajno dva poljuba na lica in objem. Z ljudmi, s katerimi smo na distanci, pa se klasično rokujemo in seveda skrbimo za higieno, je še poudarila Lečnik Očko.