Kadar opazite plesen na živilu, NIJZ opozarja, da je najbolje zavreči celotno živilo. S prostim očesom namreč ni možno ugotoviti, ali je plesen strupena ali ne. Prav tako s prostim očesom ni vidno, kako daleč po živilu se je plesen že razširila. Kaj pa pravijo tuji strokovnjaki, je potrebno zaradi plesni zavreči vsa živila?
Uživanje plesnive hrane je na dolgi rok povezano s kroničnimi boleznimi
Uživanje plesnive hrane lahko povzroči akutne simptome, kot so slabost, bruhanje, driska, vročina in težave z dihanjem. Plesen je lahko še posebej nevarna za dojenčke, majhne otroke, nosečnice, starejše in ljudi z oslabljenim imunskim sistemom. Večje količine mikotoksinov lahko povzročijo takojšnje akutne zastrupitve z vnetjem jeter (akutni hepatitis), ki so lahko tudi smrtne, svarijo na NIJZ.
Pomembnejša pri ljudeh pa so obolenja, ki so posledica dolgotrajnejšega uživanja z aflatoksini onesnaženih živil. Pri dolgotrajnejšem uživanju manjših količin mikotoksinov lahko pride do kroničnih bolezni, vključno z nastankom tumorjev. Epidemiološke raziskave kažejo na povezavo med aflatoksini in pojavljanjem raka jeter pri človeku, še navajajo na NIJZ. S plesnivo hrano se torej res ni za igrati, po drugi strani pa so cene hrane šle v nebo, zato jo je vedno težje zavreči, če se je na njej pojavilo samo malo plesni. Ali obstajajo torej kakšna živila, ki jih lahko kljub plesni uživamo?
Ali so katere hrane varne za uživanje kljub plesni?
Tuji strokovnjaki Agencije za živilske standarde (FSA) strogo odsvetujejo predvsem uživanje plesnivega kruha in pekovskih izdelkov, saj se pri peki dodajajo konzervansi, ki upočasnijo rast plesni, zato so lahko tovrstna živila kontaminirana pod površino.
Medtem pa je strokovnjak za hrano, dr. Hickey, za BBC povedal, da se lahko kljub plesni uživajo suhi siri, kot sta cheddar in parzmezan. Tovrstni siri se namreč dobro upirajo plesni, saj ne zagotavljajo vlažnih pogojev, potrebnih za širjenje. Če se na siru pojavi manjša količina plesni, pred uživanjem odstranite vsaj 10 mm z vseh strani, nato pa ga lahko jeste. Tega pa nikar ne počnite pri mehkih ali drugih sirih, ki jih je mogoče namazati ali drobiti.
Rešiti je možno tudi plesnivo zelenjavo, ki ima malo plesni in je trdnejša, razen če je že postala mehka oz. sluzasta, saj to nakazuje prisotnost bakterij, ki lahko povzročijo zastrupitev s hrano ali bolečine v želodcu. Rezanje okoli in pod madeži plesni na čvrsti zelenjavi, kot je koreninska zelenjava in zelje, bi moralo biti varno za uživanje. Zaradi nizke vsebnosti vlage in pogosto višje ravni kisline se namreč plesen težje razširi.
Splošno vodilo: Manj vlažna je, bolj varna je za uživanje
Splošno vodilo pri plesnivi hrani je, da je bolj varna za uživanje pri živilih, ki vsebujejo malo vlage in so zelo goste strukture, saj lahko plesen preživi zgolj na površini in se ne more nevidno razmnožiti globlje pod površjem. Veliko bolj problematična pa so druga živila, pri katerih se plesen lahko razmnožuje tudi v predelih, ki so vam nevidni. Če niste prepričani, ali bi hrano uživali, jo raje zavrzite, saj je tveganje preveliko. Namesto tega poskusite načrtovati njen nakup tako, da vam ne bo “splesnivila” in bo zavržene hrane čim manj.
Med živila, ki jih morate ob pojavu plesni brez dvoma zavreči, spadajo še: delikatesni mesni izdelki, slanina in hrenovke, jogurti, kisla smetana, mehki siri, mehko ali vodeno sadje in zelenjava, arašidovo maslo, oreščki, stročnice, džemi in marmelade.
